Krajevna skupnost Fric Keršič leži na vzhodnem pobočju nad trboveljsko dolino. Kot večina Trbovelj in večina Zasavja je še vedno močno povezana s svojo rudarsko preteklostjo, predvsem preko kolonij, ki ljudi, ki v njih živijo, še danes povezujejo v manjše skupnosti znotraj krajevne skupnosti.

Narodni heroj

Krajevna skupnost Fric Keršič je poimenovana po Fricu Keršiču (partizansko ime Gal), trboveljskem rudarju, sindikalnem delavcu in narodnem heroju. Zaposlen je bil v trboveljskem premogovniku, deloval je v Komunistični partiji Jugoslavije in kasneje v Komunistični partiji Slovenije. Bil je aktiven sindikalist, organiziral je tudi odbore Delavske enotnosti. Ker je dejavno sodeloval v stavkah in drugih akcijah v revirjih, je bil preganjan in večkrat tudi zaprt. Po okupaciji Jugoslavije je deloval v ilegali. Med drugo svetovno vojno je bil sekretar mestnega komiteja KPS in okrožnega komiteja KPS za revirje. Trudil se je za obnovo organizacije Osvobodilne fronte in Komunistične partije Slovenije. Ko so ga leta 1942 izdali, so ga gestapovci obkolili v kamnolomu nad zagorsko železniško postajo. Ni se predal brez boja, a Nemci so ga na koncu uspeli ujeti. Hudo ranjen in mučen je v zaporu 21. novembra 1942 umrl. Star je bil 34 let.

Kolonije

Kot povsod po Trbovljah so tudi v KS Fric Keršič še danes vidni ostanki rudarske dediščine, med drugim tudi v rudarskih kolonijah, kot so Kolonija 1. maja, Kurja vas in Terezija – ena največjih rudarskih kolonij v Trbovljah. V sedemdesetih letih 19. stoletja, ko je Trboveljska premogokopna družba prevzela vse zasavske rudnike, so namreč v Trbovljah začeli graditi rudarske hiše, ki so rudarjem, zaposlenim v premogovniku, zagotavljale zgolj najnujnejše za preživetje. Kjer so istočasno morali zgraditi več rudarskih hiš, so jih združevali v kolonije. V času začetka gradnje kolonij so družine v njih živele vsaka v svoji sobi in si delile kuhinjo (prej si je včasih več družin delilo sobo in kuhinjo). Kasneje je bilo rudarskim družinam omogočeno, da so dobile tudi svojo kuhinjo.

Tudi danes starejši prebivalci teh kolonij čutijo večjo pripadnost samim kolonijam kot krajevni skupnosti ali občini. »Če so v krajevni skupnosti kolonije, je boljše, da rečeš, da so to pač kolonije,« ugotavlja predsednik KS Fric Keršič Rudolf Tomše, »ljudje to drugače slišijo, ne diši jim, da bi bili mestna krajevna skupnost. Bojijo se živeti drugače, kot so navajeni.«

Krajani KS Fric Keršič svojih prostorov, kjer bi se srečevali, nimajo. Predstavniki krajevne skupnosti sestanke organizirajo v skupnih prostorih, v starem zdravstvenem domu nasproti blagovnice, ki si jih delijo še z drugimi krajevnimi skupnostmi. »Ključe imamo na občini in, kadar gremo na sestanek, moramo javiti,« pravi Tomše.

Petelinova vas in konzum

V KS Fric Keršič je bila nekdaj Petelinova vas, poimenovana po gostilni Petelin. V hiši, v kateri je bila včasih ta gostilna, danes pa je to stanovanjska hiša, je med prvo in drugo svetovno vojno bival pisatelj Ludvik Mrzel. Njemu v spomin je na hiši vzidana spominska plošča. Petelinovo vas so zgradili ob kolovozni poti, ki je kasneje prerasla v cesto. Iz precej gozdnatega dela mesta je kmalu zraslo naselje, bogato s trgovinami, gostilnami in obrtniškimi delavnicami. Od sredine 20. stoletja naselje nosi ime Partizanska cesta.

V spodnjem delu tedanje Petelinove vasi, v Šuntajsovi hiši, so leta 1903 pod vodstvom Jožefa Rinalda ustanovili svoj konzum. Ker Rinaldo ni zmogel poravnati računov, so konzum kmalu zaprli. Ignac Sitter je med ljudmi zbral potrebna sredstva, da so konzum lahko ponovno odprli.

Martina Drobne

Foto: Tadej Martin