Konoplja (kanabis, hemp) je že dolgo poznana rastlina. Uporabljati so jo začeli pred približno 5000 leti v Aziji, v Ameriki in Evropi pa šele v 19. stoletju. Med drugim je bil tudi naš tolar tiskan na konopljinem papirju. Od leta 2013 je bilo narejenih kar nekaj znanstvenih študij (lani 867), saj verodostojno znanje o konoplji ne more temeljiti na bogatih izkušnjah sosedove Micke ter njenih kolegov in kolegic ampak na, 21. stoletju primerno, znanstvenih študijah.

Konoplja ima tri podvrste, to so Cannabis sativa, Cannabis indica in Cannabis ruberalis, ter mnogo različnih sort. Med seboj se razlikujejo predvsem po vsebnosti kanabinoidov – snovi, ki imajo v konoplji največji učinek. Najbolj poznana sta THC (»slabi« kanabinoid za »zadet in znoret«) in CBD (»dobri« kanabinoid za pomiritev, protivnetno delovanje, zaščitno delovanje na možgane). Do sedaj je bilo odkritih že več kot 140 kanabinoidov, v konoplji pa so tudi druge snovi, ki prispevajo k učinku (polifenoli, terpeni, steroidi). Kanabinoidi se v našem telesu vežejo na tarče, ki se jim reče kanabinoidni receptorji. Receptorji se nahajajo po celem telesu, zato ima konoplja vpliv na najrazličnejše sisteme v telesu. Trenutno se konoplja, njeni izvlečki ali pa sintezna zdravila s kanabinoidi (ki so manj učinkovita kot rastlinska) v uradni medicini uporabljajo pri zdravljenju določenih vrst epilepsij pri otrocih, pri lajšanju kompleksne bolečine (multipla skleroza, rak), pri blaženju simptomov raka (zmanjšanje slabosti, bruhanja, povečanje apetita, zmanjšanje nervoze), pri zakrčenosti telesa (pri multipli sklerozi) in kot nadomestna terapija pri različnih zasvojenostih (alkohol, heroin, pomirjevala). Precej vprašljiva je uporaba pri duševnih motnjah (nervoza, depresija, shizofrenija), pri najstnikih do 25 leta uživanje konoplje lahko celo sproži posamezne duševne motnje. Zaenkrat še ni kakovostnih dokazov, da bi konoplja zdravila raka, čeprav so raziskave obetavne. Pri določeni vrsti raka dojk konoplja celo izničuje učinke sicer zelo uspešnega zdravila. Slabosti konoplje so povezane predvsem z THC-jem, ki ga v veliki količini vsebuje konoplja na črnem trgu. THC povzroča vrtoglavico, paranojo (občutek, da bomo umrli), kratkotrajno izguba spomina, anksioznost, moteno koordinacijo gibov, hiter srčni utrip, padec krvnega tlaka in omedlevico ipd. Ti neželeni učinki (zlasti zadnji trije) so lahko nevarni predvsem pri srčnih bolnikih, vodijo lahko tudi do smrti. Prav tako konoplja vpliva na presnovo okoli 1500 zdravil, ki se jim ob sočasni uporabi konoplje lahko poveča ali zmanjša učinek. Vsekakor ima konoplja velik potencial pri zdravljenju različnih bolezni, vendar se je treba zavedati, da ni uporabna in dobra za vse. V Sloveniji je problem predvsem kakovost konoplje na črnem trgu in v spletnih prodajalnah, saj zaenkrat še nimamo medicinske konoplje, na recept pa lahko zdravniki predpišejo samo sintezna zdravila (CBD in THC).

Mateja Štumberger, mag. farm., Zasavske lekarne