Enes Rakovič je kot direktor prevzel Ceroz, zasavsko podjetje za ravnanje z odpadki, julija 2019. Prej je pol leta tam delal v paru z Jožetom kot tehnični direktor. Svojo poklicno pot je Rakovič, Hrastničan, ki sedaj živi v Borovaku v KS Podkum v zagorski občini, začel v Strojni tovarni Trbovlje, po dveh letih pa se je zaposlil v Steklarni Hrastnik, kjer je delal dobrih 31 let. Diplomirani inženir strojništva, ki je opravil tudi podiplomski študij proizvodnega managementa, je počasi v Steklarni prevzemal vse bolj odgovorne funkcije. Pod vodstvom direktorja Andreja Božiča je postal direktor proizvodnje in vzdrževanja v tovarni in za svoje delo prejel nekaj priznanj v panožnih zvezah in Gospodarski zbornici Slovenije. Leta 2010 je diplomiral na visokošolskem študijskem programu Strojne fakultete v Mariboru z diplomsko nalogo Vpliv temperature in obrabe na steklarsko orodje za stiskano steklo. Leta 2010 pa je na isti fakulteti opravil še podiplomski študij z strokovnim delom Humanizacija in avtomatizacija dela v sektorju za dekoriranje steklenih izdelkov. Z njim smo se pogovarjali o njegovem delu in odpravljanju težav v družbi Ceroz, kjer je izzivov veliko, poti za rešitev pa malo.
Gospod Rakovič, kakšno je trenutno stanje v Cerozu z odpadki?
Na Cerozu redno obdelujemo odpadke vseh zasavskih občin, ki so lastnice Ceroza. Obdelujemo, torej sortiramo mešane komunalne odpadke, kosovne odpadke in biološke odpadke. Zaloge iz preteklega obdobja, ki so na območju Ceroza, smo v zadnje pol leta zmanjšali za približno 420 ton. V tem obdobju je bila odstranjena in odpeljana tudi vsa lahka frakcija iz rednega poslovanja iz tega obdobja tako, da nismo ustvarjali dodatnih zalog. Kar se tiče obdelave odpadkov, pa po sortiranju, kjer izločimo sekundarne odpadke, ostanek odpadkov odprodamo ali oddamo v nadaljnjo obdelavo. Lahko frakcijo oddamo drugemu izvajalcu za termično obdelavo (RDF op.p.), težko frakcijo pa stabiliziramo in nato odložimo na odlagalno polje.
Koliko odpadkov lahke frakcije, ki jo oddajate, mesečno nastane v zasavskih občinah?
Pri obdelavi (sortiranju op.p.) mešanih komunalnih odpadkov nastane približno 350 ton lahke frakcije na mesec.
Koliko ton imate še spravljenih tu, na deponiji Ceroza?
Na deponiji Ceroza je bilo do junija 2019 vsega skupaj okoli 9600 ton, zdaj jih imamo še okrog 9200 ton.
Kako se spopadate z zahtevnim finančnim stanjem v družbi?
Poslovanje v obdobju julij – december 2019 je bilo pozitivno, pravzaprav smo pozitivno poslovali v vseh mesecih. Vsi redni dobavitelji in vsi računi so bili plačani na dan zapadlosti. Iz tega obdobja nimamo nobenih zapadlih terjatev, iz preteklega obdobja pa smo imeli v juniju še za 420.000 € dolgov, ki jih je bilo potrebno poplačati. Skupaj je bilo 35 upnikov. Z dobavitelji, ki smo jim bili največ dolžni, sem opravil razgovore in se dogovoril za plačila v roku desetih mesecev. Aprila letos bo ta rok potekel in zavezo za plačila bomo izpolnili. V tem trenutku imamo dolga še približno 45 tisoč € do treh upnikov, katere bomo poplačali do aprila. Zapadle obveznosti bomo poplačali iz rednega poslovanja, to ne bo noben dodaten strošek naših občin, lastnic.
Kaj je sedaj največja težava Ceroza? To da občina Trbovlje izstopa iz družbeniške pogodbe oziroma firme ali kaj drugega?
Imamo tri večje težave. Prva je zaloga odpadkov iz preteklega obdobja, ki je založena v okolici podjetja in pomeni tudi precejšnje požarno in okoljsko ogroženost. S tem imamo težave tudi s površinami, kjer bi morali izvajati druge postopke tehnološke obdelave, kot je npr. sejanje bioloških odpadkov po stabilizaciji. Trenutno ne moremo izvajati pridelave komposta, ker bioloških odpadkov ne moremo obdelati in presejati, saj imamo zasedene vse velike površine. Drugi del so finančni dolgovi iz let 2017 in 2018, ko je bilo poslovanje negativno. Tretje, kar je tudi pereče, pa je napovedan izstop Trbovelj iz družbeniške pogodbe. Ta odločitev zelo ovira proces sanacije. Še več, obstaja celo možnost, da bi lahko zaradi nezmožnosti sanacije podjetje šlo v stečaj.
Kakšen je sedaj položaj? Občina Trbovlje se je izpisala kot družbenik Ceroza v Ajpesu. Kako so ostali družbeniki in samo podjetje reagirali na to?
Mi smo kot podjetje izpis iz Ajpesa zasledili na samem portalu Ajpes. Občina Trbovlje je preko notarke zahtevala, da se izpišejo kot lastniki Ceroza iz sodnega registra. Seveda je bila reakcija takojšna. Vse ostale občine, lastnice podjetja (Hrastnik, Zagorje, Litija in Radeče, op.p.) so dale pritožbo na ta izstop in tudi podjetje Ceroz se je pritožilo.
Kakšna je sedaj situacija, kaj to pomeni?
Čakamo na odločitev sodišča ali je bil ta izpis upravičen. Potem sledijo nadaljnji ukrepi. Ali se bo vse skupaj zaključilo na sodišču, tega odgovora zaenkrat še ne morem dati, saj nimamo še nobenega odgovora od sodišča glede naše pritožbe.
Kaj pa to pomeni za samo poslovanje?
Na samo poslovanje to ne vpliva kaj veliko. Trenutno obdelujemo odpadke vseh občin. Poslovanje pa je lahko ogroženo, ker se je treba držati direktiv Arsa, ki so zavezujoče in jim brez sanacijske podpore s strani občin ne moremo ugoditi.
Kako boste preživeli letošnje leto, kaj pričakujete?
Pričakujem ugodno rešitev v lastniških zadevah. V preteklem letu, pred začetkom priprave proračunov občin, smo kot podjetje podali tudi dopis za financiranje odvoza delnih zalog s področja Ceroza. Občine naj bi zagotovile sredstva, ali bo to uspešno ali ne, bomo videli tekom leta.
Koliko zalog bi se s tem znebili?
Plan je bil, da bi se znebili letos 6000 ton, prihodnje leto pa še ostalih 3200 ton in s tem, kar s tiče zalog, prišli na ničlo.
Pa sicer še dobivate na obdelavo odpadke od kje drugje razen iz petih občin, dosedanjih lastnic Ceroza?
Na Unično se ne vozijo več odpadki iz drugih občine, razen iz teh petih. Ker smo z aprilom lani zmanjšali vso količino odpadkov, ki smo jo prej dobivali iz Nove Gorice, smo morali začeti opravljati drugo dejavnost, ki jo imamo v našem okoljevarstvenem dovoljenju. Sedaj obdelujemo na mesec še približno 230 ton mešane komunalne embalaže zasavskih občin.
Lahko na poljuden način predstavite, kaj vse delate, koliko ljudi imate zaposlenih?
Trenutno nas je zaposlenih 35. V sortirnici je 24 zaposlenih, obdelujejo vse odpadke, ki pridejo na sortiranje. Gre za mešane komunalne odpadke, pa tudi kosovne odpadke je potrebno presortirati in zmleti, pripravit za stabilizacijo in vlaganje v sekundarne frakcije, ki jih moramo izločiti, odprodati ali oddati drugemu odjemalcu. Obdelamo vse, od onesnaženega lesa, gum, električnih naprav, malih gospodinjskih aparatov, kovin, plastike, tekstila … Prevzeli smo tudi nadzor in urejanje zbirnega centra za Komunalo Hrastnik. V tem času smo dobili s strani občin odobritev za operativni investicijski vzdrževalni plan, ki smo ga pripravili v lanskem letu v vrednosti najemnin za polovico leta 2019, v vrednosti 355 tisoč evrov. V tej vrednosti smo pripravili pet investicij, ki so nujne za obratovanje podjetja.
Katere so te naložbe?
Največja je sanacija odlaganja odpadkov in zaključevanje prve etape 2. in 3. odlagalnega polja odlagališča nenevarnih odpadkov Unično. Najprej je treba del polja sanirati in potem začeti drugo in tretje polje zapirati, ga utrditi in zatraviti. Druga naložba je izdelava raziskovalnih vrtin za potrebe identifikacije vodotesnih plasti podzemnih vod v neposredni bližini odlagališča Unično. Z njimi bomo kontrolirali zaledne vode, ki verjetno obstajajo in lahko vplivajo na povišanje vod na odlagalnem polju. Po njihovi vgradnji bomo dnevno spremljali, kako se morebitne zaledne vode pretakajo in ali sploh so. Najbolj pomembno je to, kako se spreminjajo v različnih letnih časih, ob padavinah ali času brez padavin, da bomo lahko ugotavljali, ali je sploh kakšen vpliv. Tretja investicija je velik oljni lovilec na odlagališču gradbenih odpadkov Neža v Trbovljah, ki ga moramo vgraditi zaradi predpisov ter soglasja za obratovanje, kar smo tudi že storili. Četrta investicija je vgradnja dodatnega traku za manipulacijo z lahko frakcijo v proizvodnji. Tam smo doslej uporabljali viličarje in kontejnerje. Z vgradnjo transportnega traku in prevoza odpadkov po njem v balirni stroj smo veliko privarčevali pri energiji in zmanjšali prisotnost zaposlenih na tem delu. Peta naložba pa je nadgradnja čistilne naprave. Pred vgradnjo moramo urediti še nekaj stvari. Odpadne vode moramo zajeti na drugačen način in jih očistiti. Vsekakor bomo s to naložbo poskrbeli za boljše rezultate delovanja čistilne naprave.
Se pogovarjate s krajani Sedraža?
S krajani Sedraža smo se decembra pogovorili. Predstavil sem jim situacijo, povedal, kaj delamo, kakšni so naši načrti, kakšno je naše poslovanje. Vendar smo dva dni pred iztekom lanskega leta dobili s strani krajanov in Občine Laško povabilo k postopku mediacije za stvari, ki so se dogajale v preteklih letih in zahtevajo določene rešitve. Seveda se bomo na to odzvali in pojasnili vse stvari, ki so odprte. Moje mnenje pa je, da je njihovo povabilo k mediaciji čisto nepotrebno.
Ste optimist kar se tiče Ceroza?
Sem.
Zakaj?
Če ne bi bil, ne bi bil tukaj. Ob dogovorih o sanaciji in na kakšen način jo izpeljati, pa bi rad izpostavil, da se štiri občine, ki so v Ajpesu še zapisane kot lastnice Ceroza, krepko zavedajo situacije in tudi zelo dobro sodelujejo. Skupno iščejo možnosti, kako podjetje spraviti zopet v prave tire, da bo služilo namenu ob ustanovitvi.
Tekst in foto: Marko Planinc
