Andrej Režun


Ko se znoči

Mislim nate, čeprav nisi ob meni,

v mislih te stiskam k sebi,

srce te objema, ker te noro ljubi,

čaka poljub, da ga dobi.

 

Na nebu sije tisoč zvezd,

samo moja je najlepša od vseh,

čeprav se razkropijo,

znova in znova najdem zvezdo, mojo.

 

Nocoj ti napišem verz zate,

vem, da spiš daleč od mene,

čeprav se ne rima, ti moja zvezda,

nežno prijazno, skozi okno kima.

 

Zdaj če spiš, v sanjah me loviš,

v veliki želji se zbudiš,

skozi okno pokukaš v nebo,

vidiš jo, tista je tvoja, zvezda moja.

 

K tebi jo pošiljam, da te pomiri,

mirno se ulezi in naprej zaspi,

midva bova pazila do jutra na te,

zjutraj ti pošljem sončni žarek v lase.


Foto: Vukašin Šobot Nostalgija


Andrej Režun je Zagorjan, pesmi piše že precej časa. Redno jih objavlja v literarnih knjižicah Jesenske misli, ki izidejo vsako leto in jo izdaja območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Zagorje ob Savi. Njegove pesmi so izšle tudi v zbirki Ogovarjanje tišine, v njej se je takole predstavil:

»V letu 1951 na svet privekal,

dorasel sem na knapovšni,

poklicno pristal v stroki kovinarski.

veliko časa sem gasilstvu dal,

v družbeno – političnih organizacijah

sem bil v sami glav’.

rad prebiram literaturo,

najrajši pa slovensko poezijo.«

Pesem Ko se znoči je izšla v zbirki Jesenske misli 2021.