V zgodbi Gola srčika Andrej Plevčak piše: »Nemško maslo med vojno ni bilo v zavitkih, ampak v zelo velikih sodih. Takšne sode sem videl pri Viliju Tomanu, ki je imel trgovino v naši hiši. Maslo v prav takšnih sodih so imeli tudi v trgovini Julius Meinl. V tej trgovini je bil tedaj poslovodja gospod Božo. Črnolasega postavnega fanta so imele ženske, tudi malce starejših letnikov, zelo rade in tudi on se jih ni branil. Ena takšnih dam, tedaj v najlepših letih, je bila tudi gospa, ki se je dobro spominjam, saj je bila še v poznih letih lepa ženska, za katero si se lahko ozrl. Očitno sta se z gospodom Božom odlično poznala in si bila všeč. Nekega dne je prišla dama, ki so ji zaradi njenega zapeljivega izgleda rekli Srčka, k Božotu v trgovino Meinl. Oba sta poznala namen obiska. Gospod Božo je Srčko urno odpeljal v skladiščniprostor za trgovino. Kaj hitro sta se slekla in prešla k bistvu stvari. A ko je bilo najbolj prijetno, je gospod Božo zaslišal, da so se odprla vrata trgovine, ki jih je prej pozabil zakleniti. Hitro je oblekel komijevsko haljo in pokukal, kdo je vstopil. Ko je videl, kdo je vstopil, se je silno prestrašil.«
Več v knjigi Andreja Plevčaka Moje Trbovlje. Naročite jo lahko po elektronski pošti info@zasavskitednik.si ali pa po telefonu 070/788-510 (ob delovnikih od 8. do 12. ure).
ZT
