Kaj za vraga se dogaja z vremenom? Od kje vsa ta neznosna vročina. Ja, poseben poudarek dajem na ‘neznosna’, ker se je ne da prenesti.
Zjutraj se ves premočen peljem domov s teka po jutranji vročini. Namenoma sicer v dvojnih tekaških oblačilih z dolgimi rokavi.
Na to večina pomisli: “Kjr butl! Po tej vročini?”
Jaz pa sem zadovoljen s seboj. Predvsem s svojo sposobnostjo prilagajanja ‘okoliščinam oziroma vremenu’.
Pa ob cesti opazim nekoga, ki sedi v senci na pločniku in si nezadovoljno briše potno čelo.
Videti je, kot da je jezen zaradi vročine. In to me spodbudi k razmišljanju o vročini in človeški (ne)zmožnosti prenašanja te.
Misli mi takoj pobegnejo po svoje in v takih primerih radovedno spremljam, kam me bodo pripeljale.
. . .
Mnogi letos zelo težko prenašate vročino. Pa za to ni krivo ne vreme, Sonce ali Zemlja, ampak vi sami. In mi vsi skupaj.
Prvič, ker se ne oziroma se premalo prilagajate okolju in vremenu.
Vi ste del okolja in ne okolje del vas. Zato se morate vi prilagajati. Lahko pa se pritožujete ali ‘padete z vlaka’.
Drugič pa prav zaradi tega (vašega in našega) škodljivega poseganja v okolje, in prilagajanja okolja nam.
Že to, da nam hrano dostavljajo praktično do ust, je poseganje v okolje (in v bistvo prilagodljivega načina življenja).
To je prilagajanje okolja nam. Naslednjič, ko prižgete klimo, pomislite na to. S tem si prilagajate (bližnje) okolje. Predvsem pa ne dovolite telesu, da bi se naučilo prilagajati okolju.
. . .
Kar se tiče prvega argumenta zgoraj, ima mati Narava eno osnovno pravilo, pri katerem ne popušča:
“USE IT OR LOSE IT”
(Uporabljaj ali izgubi)
Zaradi naravnega (ali vesoljnega) pravila ohranjanja energije imajo (imamo) vsi naravni organizmi to ‘vprogramirano’ v svoje osnovne procese.
To pomeni, da mora biti vsaka potrošnja hrane/energije upravičena.
. . .
Vzemimo za primer mišico. Vsaki mišici, ki jo ne uporabljamo ali jo uporabljamo manj, organizem zniža oskrbo s hrano/energijo. Tako jo (neizogibno ali nehote) počasi onesposobi in posledično razgradi v hrano za ostale dele organizma.
To je primer (mikro)evolucije na delu. Če za naše preživetje, na primer, niso pomembna izjemno močna in razvita ušesa, jih bo telo postopoma prilagodilo našim potrebam oziroma potrebam okolja, v katerem bivamo.
S tem bo primerno zmanjšalo odvečno porabo energije. Manjša ušesa (ali telo) zahtevajo manj energije za vzdrževanje. Zakaj bi telo vzdrževalo ogromna (slonovska) ušesa, če jih ne uporabljamo?
Kaj pa vitalne mišice? Če ne delajo ves čas, že niso vitalnega pomena. Če delajo manj, dobijo manj hrane in energije.
. . .
Tako vse mišice, žile, koža in pore sodelujejo v sistemu termo-regulacije telesa oziroma uravnavanju temperature. Če jih ne oziroma jih uporabljate manj, atrofirajo – oslabijo.
Celoten termo-regulacijski sistem oslabi. Zakaj? Ker nima ‘treninga’ za vzdrževanje svoje kondicije. Vsakič ko prižgete klimo, mu ukradete možnost, da bi se lahko potrudil (ali vsaj poskušal) prilagoditi.
In kaj se zgodi ob prvem naporu? Recimo ob izhodu iz ohlajenega prostora na vročino, sploh pri preveliki razliki med obema temperaturama? Termo-regulacijski sistem počepne.
Zelo neprijetno, za koga pa lahko tudi usodno.
Ključno vprašanje pri tem je torej, ali je bolje (postopno) prilagajati telo vročini in ga tako krepiti, ali ga varovati pred nevarnim in nepotrebnim stresom?
. . .
Da ne pozabim… to je moje osebno mnenje in ne nasvet strokovnjaka, ki bi ga lahko kar na slepo upoštevali. Navsezadnje gre vsakič in vedno za ‘vašo kožo’ in vaše odločitve. Posledic pa tako niti noben strokovnjak ne more prevzeti namesto vas, kajne?
Borut Kmetič
Po formalni izobrazbi sem diplomirani varstvoslovec informacijske varnosti, sicer pa imam precej izkušenj v večjih mednarodnih IT okoljih pri upravljanju in svetovanju na področju informacijske varnosti, vodenju IT projektov in izvedbe storitev, pri upravljanju in presojanju ISO sistemov, svetovanju pri digitalizaciji poslovanja, varstvu osebnih podatkov, vodenju kakovosti, procesov in organizacijske kulture.
Sem zunanji vodilni presojevalec informacijske varnosti po ISO standardu pri mednarodni certifikacijski hiši.
Organizacijam pomagam iskati strateške rešitve in izboljšati njihovo poslovanje, predvsem na zgoraj navedenih področjih. Sicer pa se ukvarjam tudi z drugimi oblikami optimizacij (oziroma hekanja), kot so na primer biohekanje, osebna rast, raziskovanje prebojnih novih tehnologij, eksponentna organizacija, sistemsko razmišljanje in druge napredne metode.
Borut@SmartAssets.it
Borut@Medium
Borut@TheGoodMenProject
