Kalij je eden izmed najbolj razširjenih ionov v človeškem telesu (poleg natrija, kalcija, klorida, …). Naši predhodniki so uživali prehrano, ki je bila zelo bogata s kalijem (150- 290 mmol/dan), zato imamo evolucijsko odlično razvite mehanizme za uravnavanje njegove koncentracije.
Dnevne potrebe
Zaradi vedno pogostejšega uživanja predelane prehrane, ki praktično ne vsebuje kalija, in manjših količin zaužitega sadja in zelenjave, pa ga zaužijemo le še do 70 mmol/dan. Dnevne potrebe po kaliju znašajo (odvisno od starostnega obdobja) med 750 – 3500 mg in so v vseh starostnih skupinah enake za oba spola, le za doječe matere se priporoča večji vnos kalija – do 4000 mg/dan.
Potreben dnevni vnos se, če ni bolezenskih sprememb, doseže z uravnoteženo prehrano. Zato vnos kalija s prehranskimi dopolnili ni potreben. Smrtnega odmerka kalija z zaužitjem praktično ne moremo doseči zaradi učinkovitih mehanizmov regulacije. Do zastrupitev pride pri ljudeh z motenim delovanjem ledvic ali pri bolnikih, ki se zdravijo z določenimi zdravilnimi učinkovinami.
Pri zdravih posameznikih se koncentracije kalija v krvnem serumu gibljejo med 3,5 – 5,5 mmol/l. Večina kalija se v telesu nahaja v mišicah, v manjših količinah pa v kosteh, jetrih, koži in rdečih krvnih celicah.
Rastlinska hrana
Odličen vir kalija prestavlja rastlinska hrana. Na splošno velja da je soja najboljši vir kalija. Prisoten je v vseh vrstah zelenjave – še posebej veliko ga je v stročnicah, špinači, peteršilju in krompirju. V večjih količinah ga najdemo tudi v sadju – predvsem ga je veliko v avokadu in bananah ter suhih marelicah. Tudi hrana živalskega izvora predstavlja bogat vir kalija – meso je po vsebnosti primerljivo z rastlinsko prehrano, surove ribe pa ga vsebujejo še več in veljajo za enega boljših virov kalija. Procesirana hrana je najslabši vir kalija, saj se ga pri predelavi veliko izgubi.
V začetnih in nadaljevalnih kašicah za otroke je vsebnost kalija natančno regulirana z direktivama 2006/141/EC in 2006/125/EC.
Hipokaliemija
žO pomanjkanju kalija – hipokaliemiji govorimo, ko serumska koncentracija kalija pade pod 3,5 mmol/L. Pogosto je asimptomatska do 3,0 mmol/L razen če pride do nenadnega padca kalija v serumu. Kaže se kot utrujenost, pojavljajo se bolečine v mišicah (pogosto pri vrednostih pod 2,5 mmol/L) in oslabelost. Nadaljnje znižanje kalija lahko povzroči paralizo respiratornih mišic. Do hipokaliemije pogosto pride pri driski, bruhanju, opeklinah. Hipokaliemija zaradi nezadostnega vnosa s hrano je redka in pogosto povezana s strogimi dietami ali povečani potrebi po kaliju pri sintezi novega tkiva (npr. mišic) med okrevanjem zaradi podhranjenosti. Na splošno je povezana s povečano obolevnostjo in smrtnostjo zlasti pri srčnih aritmijah ali nenadni srčni smrti.
Hiperkaliemija
Hiperkaliemija je opredeljena kot serumska koncentracija kalija nad 5,5 mmol/L pri odraslih. Pogosto je asimptomatska in jo diagnosticirajo šele po opravljeni elektrokardiografiji. Klinične manifestacije blage do zmerne hiperkaliemije so navadno nespecifične in lahko vključujejo splošno oslabelost, paralizo, slabost, bruhanje in diarejo. Medtem ko huda hiperkaliemija lahko vodi do življenjsko nevarnih srčnih aritmij.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je za živila, ki so dober vir kalija, odobrila naslednje zdravstvene trditve: prispeva k delovanju živčnega sistema, ima vlogo pri delovanju mišic, ima vlogo pri vzdrževanju normalnega krvnega tlaka.
Tjaša Flere Pušnik, mag. farm., spec.
Lekarna Pušnik Trbovlje
(Povzeto po knjigi Minerali, vitamini in druge izbrane snovi, ki je izšla pri SFD.)
