Holesterol je voskasta, maščobi podobna snov, ki sestavlja membrane telesnih celic. Večino holesterola izdelujejo jetra, deloma pa ga v telo vnašamo s hrano. Če je holesterola v krvi preveč, se ta brez opozorila kopiči v stenah arterij in sproži nevaren proces, ki mu pravimo ateroskleroza. V tem procesu nastane obloga (aterosklerotična leha), ki žilo zoži ali popolnoma zamaši. Če ne ukrepamo pravočasno, lahko nastanejo resni srčno-žilni zapleti, najpogosteje srčni infarkt, možganska kap ali motnje prekrvavitve okončin.
Razvoj srčno-žilnih bolezni pospešujejo kajenje, zvišan krvni tlak, starost, sladkorna bolezen, kronična ledvična bolezen, nezdrav način prehranjevanja, premalo gibanja, debelost, prekomerno uživanje alkohola ter v družini prisotne motnje presnove maščob. Na osnovi prisotnih dejavnikov lahko ocenimo tveganje za razvoj resnega srčno-žilnega zapleta v naslednjih desetih letih in razvrstimo bolnike na tiste z zelo visokim, visokim, zmernim ali nizkim tveganjem. Priporočljivo je, da imamo škodljivega LDL holesterola v krvi čim manj. Priporočena vrednost LDL holesterola je odvisna od našega srčno-žilnega tveganja in znaša za osebe z nizkim tveganjem pod 3,0 mmol/L, z zmernim tveganjem pod 2,6 mmol/L, z visokim tveganjem pod 1,8 mmol/L in za osebe z zelo visokim tveganjem pod 1,4 mmol/L.
Prvi ukrep za urejeno raven holesterola v krvi, je zdrav življenjski slog skozi vse življenje. Zdrava prehrana naj vsebuje čim več zelenjave, sadja, oreščkov in polnozrnatih žit. Uživajmo mleko in mlečne izdelke z manj maščobami, mastno in predelano meso ter cvrtje pa zamenjajmo s stročnicami, ribami in pustim mesom. Izogibajmo se nasičenim maščobam živalskega izvora kot so maslo, slanina, svinjska mast, polnomastno mleko in jih nadomestimo z nenasičenimi maščobnimi kislinami (oljčno, repično olje). Priporočljiv je minimalen vnos prečiščenih rafiniranih sladkorjev, ki se nahajajo predvsem v slaščicah in pijačah z dodanim sladkorjem. Vnos soli omejimo na 5 gramov na dan, kar ustreza eni čajni žlički soli. Omejimo tudi vnos alkohola, ki naj bo največ 100 g na teden. Bodimo vsakodnevno vsaj pol ure zmerno telesno aktivni ali pa se odločimo za vsaj 15 minut intenzivnejše telesne vadbe dnevno. Vsaj dva dni v tednu namenimo tudi vajam za krepitev mišične moči.
Vendar le manjši delež holesterola v telo vnesemo s prehrano. Večino holesterola proizvedejo naša jetra. Če so vrednosti holesterola v krvi kljub zdravemu načinu življenja še vedno previsoke, je potrebno zdravljenje z zdravili. Statini so najpogosteje uporabljena zdravila za učinkovito in varno zniževanje holesterola v krvi. Zavirajo nastajanje holesterola v jetrih in lahko škodljivi LDL holesterol v krvi znižajo tudi do 50 %. Izboljšujejo tudi prožnost žil, imajo antioksidativno in protivnetno delovanje ter preprečijo razpok maščobnih oblog na žilah. Zaradi vseh ugodnih učinkov statini dokazano zmanjšujejo umrljivost in obolevnost zaradi srčno-žilnih zapletov. Učinkoviti bodo le, če jih jemljemo redno, saj se ob prenehanju jemanja vrednosti holesterola v krvi znova zvišajo, kar poveča tveganje za srčno ali možgansko kap. Statini se v splošnem dobro prenašajo in so varna zdravila. Kot vsako drugo zdravilo tudi statini povzročajo neželene učinke, vendar so koristi zdravljenja bistveno večje od tveganja za neželene učinke. Najpomembnejši neželeni učinek statinov je bolečina v mišicah. Ta je lahko prehodnega značaja, v kolikor ne mine v roku 14 dni se je potrebno vrniti k zdravniku.
Zaradi zvišanega holesterola v krvi z leti narašča tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, zato ga redno spremljajmo ter poleg jemanja predpisanih zdravil upoštevajmo še priporočila o zdravem načinu življenja.
Maja Forte, mag.farm., Zasavske lekarne Trbovlje
Savus
Foto: arhiv Savus
