V tokratni seriji nasvetov na temo varovanja okolja bomo pogledali, kaj sodi v posamezne zabojnike za ločevanje odpadkov. Po zabojnikih za steklo, papir in biološke odpadke poglejmo še, kaj sodi in kaj ne sodi v zabojnik za embalažo.

Med embalažo sodijo plastenke pijač, čistil in pralnih sredstev, pločevinke, konzerve, tetrapaki, plastične vrečke, aluminijasta folija, jogurtovi lončki in plastični kozarci, pokrovi kozarcev za vlaganje ter plastični pokrovčki.

Med embalažo ne spadajo plastična embalaža nevarnih snovi, steklena embalaža (ta sodi v steklo), trda plastika (npr. igrače), ter plastični in kovinski predmeti, ki niso embalaža.

Tako kot pri ostalih vrstah odpadkov je tudi pri embalaži veliko bolje kot reciklaža to, da se že v začetku izognemo proizvajanju smeti (npr. z izogibanjem pakiranih izdelkov v trgovini). Če pa embalaža že najde pot v naše domove, lahko poskusimo aktivirati ustvarjalno žilico in ji pokloniti še eno življenje.

Bea Johnson v svoji knjigi Dom brez odpadkov (2013) navaja pet R-jev za življenje s čimmanj odpadki: refuse (zavrni), reduce (zmanjšaj), reuse (ponovno uporabi), recycle (recikliraj) in rot (kompostiraj), ki si z razlogom sledijo v točno tem vrstnem redu. Recikliranje je pri odpadkih, ki jih ne moremo kompostirati, zadnja možnost, ko smo izčrpali že vse ostale. S sledenjem tem petim načelom lahko v svojem življenju zmanjšamo količino odpadkov in zaživimo bolj okolju prijazno.

MD

Foto: arhiv Savu