Začenja se že tretji teden šolskih počitnic. Pri nas smo že vsi sproščeni. Strah, ali bo sinu v šoli uspelo, nemoč in obup, ki ju je tu in tam zamenjala tudi jeza, so le še oddaljen spomin.
Ko opazujem sinove srečne in v življenje zaljubljene oči, me stisne pri srcu.
Kaj vse smo letos zahtevali od njega? Koliko pritiskov je doživel v šoli in doma? Koliko nezaupanja vanj, koliko bremena naših pričakovanj, ki jih ni mogel izpolniti.
Boli. Boli me srce. Vendar v tem nedvomno tiči lekcija.
Premlevam, kaj sem se ob tem naučila. Prepričana sem, da se vse zgodi v ravno pravem času in s pravim razlogom. Dobro brez slabega ne more obstajati.
Ni dneva brez noči. Življenje je nenehno učenje, spoznavanje in popravljanje napak. Vse se zgodi z razlogom, skladno z zakoni Narave in Vesolja.
Zato v novo šolsko leto zrem z več upanja. Počitnice so čas nabiranja sveže energije, ki jo usmerja(mo) v nove izzive, ki čakajo.
Svoje strahove poskušam spremeniti v kaj bolj kreativnega in mu z optimizmom in že s samo prisotnostjo sporočati:
»Ne skrbi, vse je ok. Tu sem – zate.«
Upam, da bo prepoznal lastno vrednost ter ta ne bo več tako odvisna od mnenja oziroma odnosa sošolcev in učiteljev.
Šola je velik del otrokovega življenja in jo tako tudi dojema. Žal mi je, da je v šolskem programu toliko poudarka na usvajanju (preveč) nepotrebnega znanja, po mojem mnenju pa čisto premalo na učenju socialnih veščin in oblikovanju pozitivne samopodobe. To tako ostaja izključna (in precej težka) naloga staršev.
Sonce je zašlo. Jutri bo nov dan. Pozabimo na šolo, uživajmo sproščeno počitniško življenje.
Tudi starši. Zadihajmo. Stresimo s sebe vse, za kar mislimo, da smo naredili narobe. Vzemimo si čas zase in za otroka. Dovolimo, da smo v trenutku polno prisotni. In samo uživajmo.
Če tega ne znate ali ne zmorete, samo poglejte svojega otroka. Kadar je sproščen, gre iz ene top izbire v drugo. Neobremenjen. In to je namen počitnic.
Zato vsem (nam) svetujem: Recimo si »Juhuuu, počitnice!« tudi kdaj med letom. Vsi jih krvavo potrebujemo, da se resetiramo in ozavestimo, kaj je v resnici najbolj pomembno.
In kaj to predstavlja za vas?
