Evropska poslanka Irena Joveva, ki je bila izvoljena na listi LMŠ, prihaja z Jesenic. Verjame in živi vrednote, kot so poštenje, delo, solidarnost. V Bruslju aktivno sooblikuje politike, ki omogočajo razvoj in pravični prehod regijam, kot je Zasavje, dejavno pa nagovarja tudi problematike mladih.

Jeseniška železarna je bila v času nekdanje Jugoslavije eden od pomembnejših industrijskih centrov. Lahko bi rekli, da prihajate iz podobnega okolja, kot je bilo nekoč Zasavje.

Moj oče je 40 let delal v Acroniju, mama je bila čistilka. Ponosna sem na to, da prihajam iz delavske družine. Starša sta v težki ekonomski situaciji poiskala priložnost v novem okolju, začela sta praktično iz nič. Nista me razvajala, ker za to ni bilo pogojev, toda kljub temu sta mi dala vse. Verjamem, da je delavstvo dober temelj za zdrav odnos do življenja, ker si ravno zato lahko ves čas na realnih tleh, v stiku z realnimi težavami ljudi … In ja, najbrž je res zelo podobno tudi v Zasavju.

Je delo še vrednota?

Veste, včasih se morda zaradi novih oblik dela in turbulentnih razmer na trgu delovne sile zdi, da ni tako, ampak je. Vsekakor je delo še vrednota. Na evropski ravni se zadnji dve leti res ogromno ukvarjamo z zagotavljanjem kakovostnih zaposlitev z zadostnim plačilom za vse v EU. Zagotavljanje ustreznega plačila pa je povezano tudi z zagotavljanjem ustreznega izobraževanja. Resolucije, ki jih sprejemamo, naslavljajo potencial izobraževalnega sistema v smeri, ki nakazuje, da pridobivanje izobrazbe ne bo temeljilo na pridobivanju diplome samo zato, da lahko rečeš, da jo imaš, temveč se bo vedno več pozornosti dajalo na poklicno in strokovno izobraževanje ter vseživljenjsko izobraževanje. Delo je in vedno bo vrednota. Predvsem je vsako delo spoštovanja vredno, delavci pa morajo biti cenjeni in za opravljeno delo ustrezno nagrajeni.

Tudi v Zasavju nastajajo inovativne zgodbe, imamo visokotehnološka podjetja, ki postajajo pomembni igralci na globalnem trgu, a se vedno znova soočajo s kadrovskimi izzivi. Tudi zato, ker je pot v Zasavje, ki je v centru Slovenije, kot pot na konec sveta. Vsega se pač ne da delati na daljavo.

Resda stremimo k digitalizirani družbi, a to ne pomeni, da lahko na ta račun zanemarimo osnovno infrastrukturo. Tako kot hitri širokopasovni internet ljudje potrebujejo tudi dobre povezave z javnim prometom in, konec koncev, tudi sodobne cestne povezave, med drugim nikoli uresničeno navezavo na štajersko avtocesto preko predora. Prepričana sem, da bi v primeru njenega obstoja investitorji izkoristili prednosti Zasavja in svoja podjetja pripeljali v regijo. Tu bi morala aktualna slovenska vlada v prvi vrsti izkoristiti razpoložljiva evropska sredstva, predvsem iz sklada za pravičen prehod, pa tudi iz drugih virov na državni ravni, ki bi morala to dopolnjevati.

Zasavje močno računa na nepovratna sredstva premogovne regije v tranziciji …

… In teh sredstev ni malo. Skupaj Sloveniji pripada 538 milijonov evrov. Vključitev vaše regije, poleg savinjske, je bil eden največjih dosežkov vlade Marjana Šarca. Res je, da so programi za črpanje teh sredstev omejeni z uredbo, a je še vedno veliko možnosti, kako bi se jih dalo čim bolj produktivno izkoristiti. Hkrati pa to omogoča zastavitev dolgoročne strategije za razvoj regije pri zeleni preobrazbi, ki mora biti osnovana tudi na gospodarskem razvoju. Zato je ključna predvsem dobra vizija, kakšno Zasavje si želite. Če je bila po prenehanju rudarjenja regija soočena s presežno delovno silo in se je gospodarstvo oblikovala precej stihijsko, je tokrat možnost in priložnost, da si Zasavje začrta jasno razvojno pot. Krepiti obrtništvo in podjetništvo? Privabiti investitorje, uspeti z visokotehnološkimi podjetji? Kako dobiti primerno delovno silo? So na voljo stanovanja, šole, vrtci, kakšna je kakovost življenja? Kaj si želijo prebivalci? Je lokalna uprava sposobna pripraviti dobre projekte, s katerimi se bodo črpala razvojna sredstva, ki bodo dejansko prispevala k rasti regije? Vse to so naloge, ki si jih morate zadati predvsem Zasavci sami in tu se lahko razvojne strategije in prihodnost Zasavja lomijo ali obstanejo. EU pa bo pri uresničevanju načrtov seveda izdatno pomagala.

Prihodnost bo močno elektrificirana, mi pa se še vedno nismo odločili, iz katerih virov bomo pridobivali električno energijo. V občini Hrastnik so na degradiranih rudniških površinah že zgradili največjo sončno elektrarno v Sloveniji, načrtujejo še drugo.

Energetski krizi ne moremo več obračati hrbta. Smo sredi nje. Ob vse večji porabi električne energije se bomo morali odločiti tudi, iz katerih virov jo bomo zagotavljali. Vse pohvale regiji in občini Hrastnik. Zasavje je nekoč že bilo energetska regija, zdaj lahko postane vzorčni primer dobre prakse prehoda v nizkoogljično družbo. V Sloveniji je politični konsenz, da poleg gradnje novega bloka nuklearke za stabilen vir energije nujno potrebujemo bistveno večje investicije v obnovljive vire pridobivanja energije. Sončna energija je za Slovenijo, vsaj po moji oceni, daleč najbolj smiselna. Poleg tega cena sončnih panelov močno pada in je že cenejša kot energija iz drugih virov. Hkrati to omogoča, da nam ni treba uvažati surovin, recimo plina. Tudi z vidika evropske zakonodaje se bodo sedanje investicije v sončno energijo hitro poplačale, saj delujemo po principu, da plača tisti, ki onesnažuje, kar se recimo kaže v cenah emisijskih kuponov.

Kako pa vidite Slovenijo čez 20 let? Kaj se je zgodilo s sanjami o drugi Švici in ali morda lahko postanemo Silicijeva dolina Evrope?

Predvsem jo vidim kot državo, v kateri bo, upam, nova generacija politikov boljša od – oprostite izrazu – aktualne stare garniture. S tem ne mislim na novo generacijo, ki se uči predvsem od trenutnih oblastnikov, pač pa takšno, ki se bori ravno proti temu. Mislim na generacijo, ki se zaveda, da mora odločati o svoji prihodnosti. Mladi so res vedno bolj aktivni in res lahko spremenijo marsikaj na boljše, le spustiti jih je treba zraven in jih jemati resno, ker ne nagajajo, temveč se borijo za prave stvari. Konec koncev se borijo tudi za mojo hčerko, ki se sama seveda še ne more na tak način in nadejam se, da se ji – ravno zaradi zdaj aktivnih mladih – čez 20 let niti ne bo treba. Čudovito državo imamo, naj postane razvojna, prebojna, predvsem pa naj tisti, ki so na njenem vrhu, poskrbijo za državljanke in državljane. To si želim danes, jutri in čez 20 let.

Kljub temu pa mladi v velikem številu odhajajo. Sploh Zasavje ima izrazito slabo demografsko sliko.

Z odseljevanjem mladih se soočajo številne države članice EU. Je odraz njihove ambicioznosti in želje po ustvarjanju kakovostnega življenja. Najpogosteje to storijo med ali takoj po zaključenem študiju, ko gredo v svet po nova znanja in izkušnje. Če se nato vrnejo v domovino, je to za državo dosežek, a je odvisen od privlačnosti in ustreznosti življenjskih pogojev, ki jih ta država ustvarja. Pri tem mislim predvsem na reševanje stanovanjske problematike in astronomske najemnine, ustrezno izobraževanje, ponudbo kakovostnih zaposlitev in fleksibilnih delovnih mest, ustvarjanje pogojev za mlade družine … Aktualna vlada slabo opravlja vse politike na področju mladih, še posebej v času pandemije. To je nedopustno. Ustvarjanje dobrih pogojev za mlade in investiranje v njih je investicija v dobro prihodnost.

Smo v supervolilnem letu. Kako v Bruslju gledajo na politično dogajanje v Sloveniji?

Njihova zaskrbljenost se ni končala s koncem predsedovanja Slovenije Svetu EU. Sicer res nismo več toliko v ospredju, a to ne pomeni, da se Bruselj ne zaveda razmer v naši državi. Vsi si želijo sprememb in računajo nanje aprila. Toda za te spremembe ne morejo odgovarjati v Bruslju, za to moramo poskrbeti doma. To, da smo v politiki vsi slabi, vsi isti, ni res. In to, da se z volitvami nič ne spremeni, tudi ni res. Veste, s čim se res ne bo nič spremenilo? Z abstiniranjem volitev. Zato si res želim visoke volilne udeležbe in zavedanja ljudi, kako zelo je pomembno, da gredo volit in izkoristijo moč, ki jo imajo. Ker jo res lahko imajo.


Marjan Šarec: »Lahko ste zgled vsem nam«

Zasavci veljate za pokončne, odločne in vztrajne ljudi. Prav tradicija rudarjenja vas je oblikovala v takšne. Zdaj pa postajate globalno konkurenčno središče znanja, stičišče novih in inovativnih ter čistih tehnologij, ki ne samo, da ustvarjajo nova delovna mesta z večjo dodano vrednostjo, temveč so ta privlačna tudi za mlade. To je velik uspeh, ki ga ne gre prezreti. Hkrati ste iz svoje doline pregnali velikega onesnaževalca. Lahko ste zgled vsem nam.

Lani novembra sem ob obisku Zasavja s poslancem Rudijem Medvedom povedal, da je treba izkoristiti vse potenciale pri razvoju vaše regije, pri tem pa je nujno sodelovanje vseh občin, brez »vrtičkanja«, pri bolj učinkovitem črpanju evropskih sredstev. Ustanovitev pokrajin, ki jih podpiramo v LMŠ, bi zagotovo pripomogla k temu.

Vodilo naše stranke je, da temeljimo na realnosti, ne iluzijah. Ne obljubljamo veliko, kar pa, so realni cilji, ki jih poskušamo tudi uresničiti. Slogan »Normalizacija. Rešitve. Razvoj.« to tudi potrjuje. Dokazali smo – tako v času vodenja vlade kot tudi v opoziciji –, da za našimi besedami stojijo dejanja ter da sta glavna motiva našega političnega delovanja soustvarjanje drugačne in boljše prihodnosti ter zavzemanje za pošteno in bolje urejeno državo, našo domovino.


PR objava

Foto: Matjaž Kosmač