Aleksandrinke je bil naziv za zdomske Slovenke, ki so od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 Aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Samske se velikokrat niso vrnile iz Egipta, saj je bila tam večja možnost za preživetje.(1) Beograjski časopis Politika je leta 1934 objavil zanimivo zgodbo o bogati Slovenki iz Egipta, ki je svoje premoženje zapustila frančiškanskemu samostanu v Jeruzalemu. Ta zgodba je bila povzeta in objavljena tudi v slovenskem časopisu Jutro.
Tej Slovenki je bilo ime Karolina Prah. V Egiptu se je se poročila z bogatim dalmatinskim trgovcem Ivanom Tomićem in je po njegovi smrti podedovala vse njegovo premoženje, ki naj bi bilo ocenjeno med 50 in 70 milijoni takratnih dinarjev. Za primerjavo, povprečni 15 dnevni zaslužek leta 1933 v rudniku Hrastnik se bil med 36 in 50 dinarji, najvišji pa do 95 dinarjev.(2)
V drugo se je Karolina Prah poročila z nekim pustolovcem, sleparjem, vendar se ga je kmalu tudi rešila. Na stara leta se je zaradi obžalovanja svojega burnega življenja v mladosti odmaknila v pobožno družbo. Smrt naj bi dočakala v družbi pobožnih nun in menihov, kateri naj bi jo pregovarjali, da svoje bogastvo daruje frančiškanom, ki varujejo božji grob v Jeruzalemu.(3) Namen objave te zgodbe v beograjskem časopisu Politika in slovenskem časopisu Jutro je bil iskanje bližnjih sorodnikov pokojne Aleksandrinke.
In res so se kmalu po objavi te zgodbe javili prvi domnevni sorodniki Karoline Prah. Najprej se je v Beogradu javil branjevec Sava Stevanović, ki je skrbel za zapuščeno Angelino Prah, katere ded Janez Prah naj bi bil brat pokojne Karoline. Vendar Stevanović ni uspel dobiti krstni list posvojenke, da bi lahko svojo domnevo potrdil. (4)
Na to objavo so bili pozorni tudi v hrastniški steklarski koloniji. Topilničar v steklarni Franc Prah je trdil, da je pokojna milijonarka njegova teta, sestra njegovega očeta Jožefa, ki je umrl na Blanci ob Savi. V hrastniški steklarski koloniji pa je živela tudi sestra Franca Praha Terezija Gregorjeva, ki je opozorila še na svoje sorodnike v rojstnem kraju Blanci. Domnevni sorodniki so bili prepričani, da mora priti do revizije oporoke.(5)
Predstavniki domnevne hrastniške veje Prahovih so se nemudoma odpravili v župnišče Sv. Križ pri Kostanjevici, da so pridobili družinske podatke. Zakonca Martin Prah in Helena Pežič sta imela 8 otrok, med katerimi pa ni bilo Karoline. Bila pa je vpisana Marija, rojena leta 1862. Ker so se vsi objavljeni podatki v časopisih ujemali s Karolino, so Prahovi domnevali, da se je Marija v Aleksandriji prekrstila v Karolino, saj naj bi bil tak običaj pri Aleksandrinkah.(6) Pridobili so tudi podatke za Angelino Prah, ki je bila rojena leta 1924 v Brezovicah, župnija Sv. Križ pri Kostanjevici. Podatke za Angelino so poslali tudi njenemu skrbniku Stevanoviću v Beograd. Sledil pa je hladen tuš za vso domnevno sorodstvo.
Hrastniški dopisnik Jutra se je odpravil v uredništvo beograjske Politike, kjer je pri uredniku Vladimirju Dedijerju(7) pridobil informacije, da se z zapuščino Karoline Prah ukvarja beograjski odvetnik Mladenko Horvat. Ta odvetnik je dopisniku pojasnil, da je bila milijonarka Prahova tudi uradno leta 1863 rojena kot Karolina, tudi v Kostanjevici. Njen edini bližnji sorodnik je bil takrat še živeči brat Jože, ki je živel v Gradcu in je bil avstrijski državljan, slednjega je tudi zastopal beograjski odvetnik.(8) Jože Prah je skušal preko beograjskega odvetnika Horvata doseči, da se oporoka pri ustreznih oblasteh v Egiptu in Palestini razveljavi.(9) Ob posredovanju teh informacij so bili seveda domnevni hrastniški sorodniki Karoline Prah zelo razočarani.
Primož Frajle
Foto: arhiv Savus
1 vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksandrinka#cite_note-1
2 vir: www.sistory; Stenografske beležke Narodne skupštine Kraljevine Jugoslavije – 35 redni sestanek 10.3.1934, str. 7
3 vir: www.dlib.si; Jutro, letnik XV; št. 225; 30.09.1934, str. 3
4 vir: www.dlib.si; Jutro, letnik XV; št. 225; 30.09.1934, str. 3
5 vir: www.dlib.si; Jutro, letnik XV; št.232; 9.10.1934, str. 3
6 vir; www.dlib.si Jutro letnik XV; št. 250; 30.10.1934, str. 3
7 Vladimir Dedijer (4.2.1914-30.11.1990), jugoslovanski partizan, akademik politik, zgodovinar in publicist. Rojen je bil v Beogradu, njegova družina pa izvira iz Bosne. Po vojni je predstavljal Jugoslavijo v Združenih narodih. Učil je na univerzi v Beogradu. V drugem zakonu se je poročil z Slovenko Vero Križman. Umrl je v ZDA, kjer so ga kremirali. Njegovi ostanki pa so pokopani na ljubljanski žalah. (vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Dedijer)
8 vir; www.dlib.si; Jutro, letnik XV; št. 282; 8. 12. 1934, str. 3
9 vir; www.dlib.si; Prosveta, letnik XXVIII; št. 12; 15. 1. 1935, str. 3
