Od leta 1997 ima domačijo v lasti Rudi Zupan, ki je na njej še kot dolgoletni direktor SB Trbovlje in specialist splošne kirurgije našel svoj notranji mir. Leta 2012 je s sredstvi za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada na njej s pomočjo družine postavil etnografsko zbirko iz 19. in 20. stoletja.
Kako ste se lotili postavitve zbirke?
»Že od mladosti rad zbiram starine. Vsake stvari, ki sem jo našel na domačiji, se mi zdelo škoda zavreči. Vse so bile ročno izdelane, če jih ne bomo ohranjali, bodo izginile iz ljudskega spomina. Shranil sem jih na suho in si rekel, da bom že nekaj storil z njimi, ko se bom upokojil. To je sovpadalo s projektom, ki smo ga zastavili. Ohranjenih je preko 250 predmetov, poleg orodja tudi knjige, med njimi Japljev prevod Svetega pisma, prvega po Trubarju, iz leta 1800.
So vrata domačije Medved odprta za obiskovalce?
Za skupine je najbolje, da se najavijo. Zelo dobro sodelujemo s šolami, pripravljamo različne delavnice za učence prve in druge triade. Sezono začenjamo z izdelovanjem butaric, zaključimo pa z izdelavo adventnih venčkov.
Kaj pa vmes?
Otrokom prikažemo star način obdelave zemlje. Nekaterim se zdi to izredno zanimivo, saj prvič vidijo motiko. Imamo delavnico pranja perila na star način z bukovim pepelom in doma narejenim milom. Na srečo so mnogi predmeti ohranili, od starih banj, škafov, ploh za tolčenje perila smo pa sami pripravili … Izdelujemo tudi papir in herbarij.
Radi delate z mladimi?
Na nek način že vse življenje delam z mladimi, s skupinami. Kar 35 let sem bil aktiven planinski vodnik in inštruktor na republiških in zveznem nivoju. Dolgo sem bil tudi predavatelj prve pomoči. Govorjenje mi ne predstavlja težav. Navadil sem se tudi tega, da je treba poslušalce animirati.
Je vzdrževanje enega najlepših slovenskih vrtov zahtevno?
Dela je veliko. Skoraj vsak dan gremo na domačijo. Vrt je še vedno takšen, kot je bil v letih 1918-1925, ko je nastal. Tudi pušpan je še prvotni. Na njem imamo vse, kar je bilo že prej, le da smo posamezne rastline pomnožili.
Vam pa vrt verjetno prinaša tudi veliko veselja?
Pri puljenju plevela, kar je bolj v ženini domeni, nikakor. Je pa vrt lep in zasnovan tako, da cveti od zgodnje pomladi do zime. Ko skopni zadnji sneg prve zacvetijo jarice, ko pride zima, pa še vedno cvetijo vrtnice. Predlani sem jih fotografiral na predvečer božiča in sliko v dokaz poslal presenečenim sorodnikom v Ameriko.
Nekaj posebnega je tudi Medvedov skedenj?
Ko smo se odločali za obnovo, sem mislil, da bomo ambient naredili precej nižji. Ravno takrat je prišel sin Marko, ki kot glasbenik dela in živi v Nemčiji, na Medvedovi domačiji pa rad v miru vadi. Enkrat je šel vadit na skedenj in bil ves navdušen nad akustiko. Pripeljal je strokovnjaka, ki je vse izmeril in povedal, kako prostor urediti. Poznavalci pravijo, da je skedenj fantastičen za nastope manjših komornih skupin.
Je dovolj velik tudi za obiskovalce?
Dvorana lahko sprejme 80 ljudi, kar se je izkazalo za povsem zadovoljivo. Na skednju ima včasih predstave dramska skupina KD Podkum, sicer pa se bo letos na njem odvila že četrta sezona festivala klasične glasbe Ursus, ki ga vodi Marko.
Imate na domačiji tudi prenočišča?
Samo za družino. Res pa je, da v času Ursusa prespijo na njej tudi nastopajoči glasbeniki, ki pridejo v Podkum z vseh koncev sveta. Za 14 oseb se najde prostor, a se je zgodilo, da jih je spalo tam tudi že 20. V spalkah in pod mizami, pa je kar šlo.
Tatjana Polanc Kolander
