S tokratnim nasvetom nadaljujemo s temo o dojenju. Prejšnji nasvet najdete na tej povezavi: https://savus.si/dojenje/
Majhne variacije v prehrani matere in aerobni vadbi večinoma ne vplivajo na količino mleka. Na količino mleka (predvsem dolgotrajno) vpliva nepopolno praznjenje dojk, manjše potrebe otroka po hranjenju, kajenje matere, stres, anksioznost, bolezen.
Prehrana je pomembna za dojenje
Dojenje zahteva dodatno energijo in hranila iz prehrane. Navadno je kvaliteta mleka primerna za rast in razvoj otroka tudi, če ima mati omejen dostop do hranil. Kljub temu pa kronično pomanjkanje hranil pri materi izčrpa njene zaloge in vpliva na kvaliteto mleka. Predvsem vpliva na vsebnost mikrohranil (vitaminov, mineralov, …).
Materino mleko je sestavljeno iz 87% vode, 7% ogljikovih hidratov, 4% lipidov, 1% beljakovin (kazein in sirotka), 0,2% vitaminov in mineralov. Energijska vrednost mleka pa variira med 6 – 75 kcal/ 100ml.
Priporočamo majhne ribe
Prehrana matere ne vpliva na količino in kvaliteto mlečnih proteinov. Tudi razmerje zaužitih maščob ne vpliva na količino maščobnih kislin v mleku. Vpliva pa vrsta zaužite maščobe na sestavo maščobnih kislin v mleku. Če mati uživa omega 3 maščobne kisline, ki vključuje DHA, bo to vplivalo na koncentracijo teh maščobnih kislin v mleku. Zato svetujemo, da nosečnica in doječa mati zaužije 200 – 300 mg dolgoverižnih nenasičenih maščobnih kislin dnevno, kar lahko doseže z 2 – 3 porcijami rib tedensko. Priporočamo majhne ribe, ki niso tako zelo obremenjene s težkimi kovinami.
Pomanjkanje vitaminov
Kot smo že omenili, se odraža pomanjkanje mikrohranil pri materi tudi v njenem mleku. Predvsem pomanjkanje vitaminov, topnih v maščobah (D, K in A), nekaterih vodotopnih vitaminov (B1, B6, folat, B12) ter nekaterih mineralov (selen, jod, …).
Predvideva se, da smo Evropejci podhranjeni z vitaminom D, poleg tega se ga v materino mleko izloča zelo malo, zato se novorojenčkom in dojenčkom dodaja vitamin D v obliki kapljic za preprečevanje rahitisa. Prav tako za profilakso – tokrat hemoragične bolezni (krvavitve v kožo, sluznice ter notranje organe) v prvih treh urah po rojstvu prejmejo vsi novorojenčki vitamin K. Kliničnega pomanjkanja vitamina A pri dojenčkih v razvitih državah je malo, zato pri nas ni več potrebno rutinsko dodajanje pri doječih materah, novorojenčkih ali dojenčkih.
Vodotopni vitamini
Prav tako je koncentracija vodotopnih vitaminov v materinem mleku odvisna od njene prehrane. Je pa zgornja meja teh vitaminov v materinem mleku telesno regulirana – npr. koncentracija vitamina C je vedno pod 160 mg na liter ne glede na to, koliko C vitamina je mati zaužila.
Vsebnost kalcija, fosforja, magnezija, železa, bakra in cinka v materinem mleku ni odvisna od prehrane matere. Prehrana pa lahko vpliva na vsebnost selena in joda. Npr. uživanje t.i. goitrogenih živil (živil, ki onemogočajo absorpcijo joda iz krvi) kot je brstični ohrovt, kodrolistni ohrovt, zelje, cvetača, brokoli, lahko zmanjša absorpcijo joda.
Svetujemo raznovrstno prehrano
Predviden vnos kalorij je pri doječih mamicah odvisen od njene starosti, teže in višine ter fizične aktivnosti (kot velja za ženske, ki ne dojijo) plus dodaten vnos za sintezo mleka, ki je pri otrokovi starosti 0-6 mesecev 330 kcal dnevno več kot pri nedoječih ženskah in pri otrokovi starosti 7 – 12 mesecev 400 kcal več kot pri nedoječih ženskah enake starosti.
Vnos proteinov
Priporočen vnos proteinov je v prvih šestih mesecih otrokove starosti 71 gramov dnevno (25 gramov več kot pri nedoječih ženskah). Kar se tiče potreb po vitaminih in mineralih doječim materam svetujemo vnos prilagojenih multivitaminskih prehranskih dopolnil – predvsem materam, ki so veganke, vegetarijanke ali imajo že znano pomanjkanje železa oz. druga stanja, ki vplivajo na prehranski status.
V naslednjem nasvetu bomo govorili o dojenju pri mamicah, ki imajo posebne prehranske potrebe.
Za več nasvetov vas vabimo v našo lekarno.
Tjaša Flere Pušnik, mag. farm., spec.
Lekarna Pušnik Trbovlje
Slika 1: logo svetovnega tedna dojenja 2022
