Brez dileme bi lahko rekli, da Trboveljčankam in Trboveljčanom letos ni nič prišlo do živega toliko kot komunalne položnice. Debate o trboveljski topli vodi in zneskih na položnicah so bile vroče že pred pričetkom kurilne sezone. In tudi ta bo letos po zneskih rekordna, saj tako dragega ogrevanja, kot ga imajo v Trbovljah, to sezono (še) nima nihče. Koliko časa bo to stanje trajalo in kakšne ukrepe pripravljajo, da trend obrnejo, smo povprašali Igorja Glušiča, novega direktorja javnega podjetja Komunala Trbovlje.

Kar nekaj mesecev je minilo, preden je nadzorni svet JP Komunala Trbovlje potrdil novega direktorja. Poudarjali so, da želijo najprej sanirati podjetje. Ste bili vključeni v proces sanacije, preden so vas potrdili za direktorja?

V sanacijo nisem bil vključen, niti nisem imel vpliva na dinamiko odločanja, kdaj bo novi direktor potrjen. So mi pa člani NS povedali, da želijo konsolidirati podjetje v tej meri, da bo omogočeno nemoteno poslovanje podjetja. Tako je tudi bilo.

Kaj vas je prepričalo, da ste se prijavili na razpis za direktorja v podjetju, ki se je znašlo v takšni situaciji?

Odkrito, nisem pozorno spremljal razmer v podjetju v poslovnem smislu, da bi o tem imel kakršne koli pomisleke. V komunalni dejavnosti delujem že več kot 30 let, tako da imam izkušnje in poglede na dobre in učinkovite rešitve. To sem vzel kot izziv. Zgodbe o poslovni odličnosti v prejšnjem podjetju nisem mogel nadaljevati, tako da sem tukaj videl priložnost.

Prej ste bili v.d. direktorja  Komunalnega podjetja v Žalcu …

Tako je, 10 let sem bil vodja oskrbe s pitno vodo, 20 let vodja tehnične službe in na koncu vršilec dolžnosti direktorja na prošnjo predsednika sveta ustanoviteljev, potem pa se je zgodba tam zaključila.

Kaj so bile vaše prve naloge v Trbovljah?

Primarna naloga je bila zagotoviti stabilno poslovanje, pripraviti vse, kar je potrebno, da področje energetike in oskrbe s toploto deluje normalno in pričakovano. Naslednji korak je bilo aktivno spoznavanje vseh zaposlenih, da se razumemo in slišimo. Ustvariti moramo klimo, da zaposleni ponovno dobijo energijo in voljo, da podjetje tekoče izvaja dejavnosti, ki jih občani pričakujejo. Na drugi strani pa, da bodo pripravljeni na pozitivne spremembe.

Cena ogrevanja v Trbovljah je najvišja v državi. Jesenice, na primer, so lani imele najvišjo ceno, pa imajo zdaj polovico nižjo od trboveljske, podobno Maribor. Kaj se je zgodilo v Trbovljah, da se stanje ni obrnilo kot v omenjenih mestih?

Do leta 2021 je bil trg energentov uravnotežen in stabilen, cene so bile rekordno nizke. Cena plina je bila 20 evrov za megavatno uro, cene elektrike so bile takšne, kot jih je oblikoval trg. O preteklosti nočem soditi, v zvezi s tem tečejo določene aktivnosti, ki jih je sprejel občinski svet. Glede forenzične preiskave zaenkrat ne moremo povedati prav veliko. Nadzorni svet podjetja je poročilo predal odvetnikom v izdelavo pravnega mnenja, ko bo to mnenje izdelano, pa bomo o tem obvestili tudi občino in javnost.

Dejstvo pa je, da področje energetike funkcionira povsem drugače, kot smo uporabniki vajeni. Nihanje cen na trgu, ki se je začelo zelo hitro spreminjati na začetku lanskega leta, je na nek način poseglo v obstoječe pogodbene zaveze velikih dobaviteljev, kar je pomenilo, da je treba v pravem trenutku skleniti pogodbe, v našem primeru z dobaviteljem plina in elektrike.

V tem trenutku smo v podjetju na to pripravljeni, imamo razdelane scenarije in strategije, kdaj in za kateri energent skleniti pogodbo. V preteklem letu in pol je prišlo do spleta okoliščin nepravočasnih, morda napačnih odločitev, da je bil zamujen trenutek sklenitve pravnega posla, ki bi se odražal v sprejemljivi ceni za občane. Žal imamo danes za posledico ceno, ki je bila potrjena na junijski seji občinskega sveta in je s sklepom vlade ugodnejša, ker je DDV znižan na 9,5 odstotka, tako da je končna cena z davkom 221 evrov za megavatno uro. Takšna cena velja do konca leta.

Lahko napoveste zvišanje ali morda znižanje te cene?

Do tega se ne bi želel opredeliti ravno iz razloga, ki sem ga navedel. Strategijo in scenarije imamo pripravljene, vemo, kakšne so lahko vhodne in izhodne količine energentov, da lahko to ceno obvladujemo. Več o tem bomo lahko rekli v drugi polovici novembra, ko bomo zaključili vse nakupne in prodajne postopke. Imam odlične sodelavce, ki imajo ogromno znanja in skupaj oblikujemo model, ki bo stabilen, lahko bomo pravočasno odreagirali na dogajanje na trgu, da čim bolj omilimo krute posledice energetske draginje oziroma razmer na mednarodnih trgih za občane. Ker takšna cena, kot je, na dolgi rok ni vzdržna za nikogar. Zato temu posvečamo največjo pozornost.

Tudi županja je na eni od sej občinskega sveta omenila nakupovanje energenta takrat, ko kupujejo veliki. Kako ste se vi lotili tega, se posvetujete s kom drugim, kdaj kupiti plin za naslednje leto?

Edina rešitev je komunikacija z ostalimi v branži. Podjetje je član Energetske zbornice Slovenije, smo v upravnem odboru zbornice, na ta način dobimo dovolj relevantne informacije za sprejemanje odločitev. Vse ostalo je v domeni vodstva podjetja: da razumemo, kako deluje trg energentov, pod katerimi pogoji in na kakšen način je treba zakupiti energijo in jo tudi dobro prodati. V zvezi s tem tečejo analitične aktivnosti, da bi dosegli največji učinek. Poskušamo uvesti novosti, ker se je več kot očitno pokazalo – pa za to ne moremo nikogar kriviti – da so veliki v zadnjem obdobju zasledovali običajno poslovno prakso, ki se danes kaže kot negativni učinek predvsem zaradi dveh razlogov. Prvi je, da Slovenija v tem letu ni proizvedla toliko električne energije zaradi naravnih omejitev. Proizvodnja v HE je bila bistveno manjša od pričakovane, torej smo prodali manj energije, kot smo se jo zavezali proizvesti. Te zaveze imajo posledice in mi bomo na tem področju ravnali premišljeno, pravočasno in učinkovito. Zagotovo malo drugače kot veliki, in zagotovo bomo, ko bomo dorekli vse podrobnosti, zakupili plin za celotno koledarsko leto, morda še za celo naslednjo ogrevalno sezono. Tudi na področju elektrike bomo ubrali drugačne modele, da bi dosegli čim večji učinek, ki bi se odražal v ustrezni, primerni ceni za občane.

Za kakšno obdobje pa lahko zakupite plin?

To je stvar poslovne odločitev.

Torej bi junija lahko zakupili plin za celo aktualno ogrevalno sezono?

Tako je. Ampak glede na to, da vsakodnevno spremljamo pet borz trgovanja s plinom in elektriko, je bila takrat pravilna odločitev nadzornega sveta, da se je sklenila pogodba za nabavo plina do konca koledarskega leta. Nihanja, ki so temu sledila, kažejo na to, da se cene plina umirjajo. Zato je ključno spremljanje trendov in zato sem rekel, da bomo pravočasno vstopili v to pogodbeno razmerje. Temeljne aktivnosti so že izvedene, treba je samo določiti potrebne zakupe po posameznih časovnih obdobjih.

Še nikoli prej topla voda ni bila takšen problem, ljudje niso razmišljali o tem, kako topla voda pride do njih in zakaj jo plačujejo toliko, kot plačujejo. Letos poleti, ko so se cene dvignile, tega stroška ni bilo mogoče spregledati. V blokih je cena tople vode odvisna od razvejanosti sistema. Se da to še kako optimizirati?

V preteklosti je bil sistem drugačen, bila je cena za kubični meter porabljene tople vode. V letu 2017 se je sistem spremenil, za pripravo tople vode kot za sistem ogrevanja sta ceni enaki. Občani so to takrat zaznali, vendar zaradi bistveno nižjih cen tople vode in energije ta sprememba ni bila tako očitna. Cena odraža strošek energije za pripravo tople vode in strošek priključne moči za sanitarno toplo vodo, kar pomeni različne stroške, ki se mesečno razlikujejo in so za vsak objekt drugačni.

Kaj je možno narediti?

Vsak večstanovanjski objekt je individualno obravnavan. Na nek način lahko ukrepajo lastniki stanovanj skupaj z upravnikom, ker je količina porabljene energije v objektu odvisna od tega, kako je v objektu tehnološko zasnovan sistem dobave tople vode. Na to ne moremo vplivati, lahko pa v sodelovanju z upravniki pomagamo pri nasvetih, kaj je možno optimizirati.

Položnice so vse dražje. Kakšne so bojazni pred neplačniki, kako boste to reševali?

Nikomur ne bomo prekinili dobave toplote zato, ker ne bo zmogel plačati računa. Z vsakim se bomo v primeru težav na podlagi vloge pogovorili in poiskali rešitev, kako v prehodnem obdobju – upamo, da bo to prehodno obdobje – te stroške obvladovati. Nikogar ne bomo zaradi nemogočih in nenormalnih aktualnih razmer pustili na hladnem, če ne bo zmogel plačati računa v celoti. Pričakujemo pa, da vsak uporabnik, ki ima težave, plača vsaj tisti del, ki ga zmore. Za nikogar ni dobro, da dolg naraste do mere, ko so posledice neprijetne in slabe za uporabnika.

V preteklosti je bilo veliko očitkov, da se Občina preveč vmešava v poslovanje komunale. Kakšno je vaše stališče do tega, kako se boste zoperstavili morebitnim pritiskom?

Z odgovornimi na Občini sem se spoznal na začetku mandata, torej z županjo, od takrat dalje aktivno sodelujemo z Miranom Skobetom, vršilcem dolžnosti direktorja občinske uprave, in strokovnimi službami na Občini. To je moje vodilo in načelo. Občina Trbovlje v kadrovskem smislu ni majhna, vajen sem bil delati z majhnimi in velikimi občinami, in čutim zavezo in nalogo zaposlenih v javnem podjetju, da s svojim znanjem in veščinami pomagamo in sodelujemo z Občino, da na najboljši možni način realiziramo obveznosti, ki jih ima Občina do občanov. Moj cilj in želja je z Občino sodelovati aktivno, kadar je to potrebno, si izmenjati mnenja, pretehtati odločitve v okviru zakonskih omejitev in tako tudi delovati. Pritiski? Če je komunikacija pravilna, potem ne vidim razloga za kakršne koli pritiske.

Komunala Trbovlje bo zagotovo del vročih razprav pred jesenskimi lokalnimi volitvami. Kako ste pripravljeni na to obdobje, tudi provokacije, češ da bi tisti teden pred volitvami morale priti položnice, pa jih zagotovo ne bo …?

Smo javno podjetje, ki je in bo ravnalo odgovorno in v skladu z običajnimi praksami. Položnice bodo izdane tako kot običajno, torej 10. v mesecu. Volitve so dogodek, ki je vsekakor prelomen za lokalno skupnost, ampak kljub vsemu smo gospodarska družba in moramo ravnati po načelih, ki veljajo zanje, ne glede na to, da smo javno podjetje. Druga stvar je, da sem po izobrazbi inženir in ne politik, torej se s politiko ne bom ukvarjal na ravni politike, ampak izključno na strokovni in poslovni ravni. To je moja naloga in odgovornost in ne glede na to, kakšni bodo odzivi javnosti, bomo mi ravnali enako kot doslej.

Sabina Lokar

Foto: Sabina Lokar