V Občini Zagorje ob Savi je 31 otrok vključenih v projekt Botrstva pri Zvezi prijateljev mladine Zagorje ob Savi. Projekt Botrstvo je namenjen otrokom in mladostnikom iz družin v stiski z vse Slovenije, ki potrebujejo dodatno podporo in pomoč za izboljšanje kakovosti življenja.
Projekt Botrstvo
Predlagatelji za vključitev v projekt Botrstva so lahko predšolska in šolska svetovalna služba, center za socialno delo, materinski dom ali druga strokovna institucija. Ko center za socialno delo stopi v stik s starši, ki so se zaradi različnih življenjskih situacij znašli v stiski, najprej preveri možnosti pomoči znotraj sistema socialne varnosti.
Vsak primer je drugačen in poseben. Zato skupaj z družino raziščejo, kaj je tisto, kar ji je lahko v pomoč in sooblikujejo rešitve. V ta namen se centri za socialno delo povezujejo tudi z drugimi deležniki kot so nevladne in dobrodelne organizacije.
Solidarnost
»Pri svojem delu opažamo, da solidarnost v naši skupnosti kljub zahtevnim časom še živi in to nas neizmerno veseli. Botrstvo ne pomeni zgolj izboljšanja kakovosti življenja otrok, marveč pomeni tudi sporočilo staršem, da v stiski niso ostali sami. Odločitev da pomagaš otroku, katerega ne poznaš in ga mogoče tudi nikoli ne boš spoznal, izkazuje srčnost botrov. Vse nas navdaja z upanjem, da lahko s skupnimi močni, vsak na svoj način, spremenimo svet na bolje in poskrbimo, da bodo vsi otroci odraščali v okolju, ki jim bo omogočal razvijanje potencialov za njihovo lepšo prihodnost,« pravijo na Centru za socialno delo Zagorje.
Bolezen in revščina
Izjava matere dekleta, ki je vključen v projekt Botrstvo pri ZPMS: »Pred leti sem v službi večkrat poslušala na Valu 202 prispevke o Botrstvu. Ja … poslušala z enim ušesom in si mislila … lepo. Upam da moji otroci to ne bodo rabili. Da bom vedno lahko z delom zaslužila toliko, da ne bomo rabili pomoči drugih. Oba z možem sva delala, nisva imela visokih dohodkov, a ker smo bili skromni, je šlo in vse smo zmogli ter otrokom omogočili, da niso bili prikrajšani za nič.
Pred nekaj leti pa je kot strela z jasnega udarila bolezen. Prej zdrava sem hudo zbolela. Bolnišnica, operacije, okrevanje in bolniško nadomestilo. Nizko, skromno, komaj za osnovne stvari. Na začetku smo se nekako prebijali skozi mesec, a z vsakim naslednjim mesecem je bilo težje. Kljub bolezni in dejstvu, da nisi sam kriv za nastalo situacijo, ti je nerodno priznati, v kakšni situaciji si. Sram te je iti po pomoč in prositi. Poskušaš prebroditi mesec in boriš se s finančnimi težavami, čeprav bi bilo bolje, da bi se posvečal sebi in svojemu okrevanju. A skrb za otroke in želja, da ne bi bili preveč prizadeti, ker nimaš in jim ne moreš dati, ti še dodatno načenjata zdravje.
V vsej smoli sem imela srečo, da sem prišla v stik s socialno delavko iz našega krajevnega CSD Zagorje, ki mi je pomagala in svetovala glede enkratne denarne pomoči. Povezala me je z Rdečim križem Zagorje in meni in moji družini nudila tudi moralno oporo in pomoč, ki smo jo vsi zelo potrebovali. Ker so bili otroci v šoli, so bili stroški res visoki, zato smo bili neizmerno veseli, ko nas je naša prijazna socialna delavka poklicala, da ima za nas veselo novico. Da se je na CSD javil gospod, ki bi želel biti boter enemu otroku.
Odpravili smo se na Center za socialno delo in z njeno pomočjo smo uredili dokumentacijo, da je dotični gospod postal boter našemu otroku. Tako sedaj vsak mesec prejme njegovo donacijo, katera zelo koristi pri nabavi pripomočkov za šolo in obšolske dejavnosti ter tudi kakšno zadevo, ki bi jo brez botrovega prispevka težko kupili. Res smo srečni in veseli, da smo pri vseh težavah, ki so prišle v naša življenja, spoznali strokovno delavko na CSD, ki nam je pobliže predstavila in nas vključila v projekt Botrstvo in da smo imeli toliko sreče, da je naš otrok dobil tako srčnega in dobrega botra, kot ga ima. Hvala za to možnost in hvala ker ste nam olajšali naš vsakdan.«
Pomoč deklici je osmislila življenje
Izjava para, ki se je odločil, da se bo vključil projekt Botrstva pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije: »Saj ne vem več, kdaj se je vse skupaj začelo. Včeraj sem brskala po spominu … no, oba z možem sva brskala in se nisva mogla spomniti kdaj. Pa saj to sploh ni več pomembno.
Že nekaj let sva vključena v projekt Botrstvo in pomagava čudoviti deklici, ki jo bom poimenovala Katja. Vem, da je bila še osnovnošolka in tako zelo lepo je risala. Kako zelo sva se veselila njenih pisem. No, pa da grem na začetek, kako sva sploh prišla do tega.
Moj mož je imel zelo težko otroštvo in zaradi tega je vedno pripravljen pomagati vsakemu, najbolj otrokom. Dolga leta je dajal denar drugi organizaciji. Ni vedel, komu gredo ta sredstva in kdo ima kaj od tega. Zato je rekel, da ne bo več podpiral birokracije. Nekega dne je prišel domov in rekel, da je bil na CSD v Zagorju. Rekel je, da naju je vključil v projekt Botrstvo in bova začela pomagati deklici Katji. Sredstva so šla neposredno k njej. In to se nama je zdelo res super.
Nikoli nisva mislila, da bova imela kakšne stike s Katjo, ker se nama ni zdelo, da bi bila to njena želja. Vendar je vsakih nekaj mesecev napisala prijetno pismo in narisala kaj lepega zraven. Midva nimava otrok in sva se veselila njenega napredka, lepo jo je bilo spremljati, kako odrašča. V šoli je bila vedno super odličnjakinja, pomagala doma. Res izjemna deklica.
Navezala sva tudi stik s socialno delavko na CSD Zagorje in smo se na nek način zbližali. Res sva hvaležna za to prijetno, toplo in sočutno poznanstvo.
Katja naju je redno obveščala kako ji gre, postala je srednješolka. Tudi midva sva se odločila za spremembo, preselila sva se v drug kraj oz. regijo. Vseeno sva se odločila, da bova Katjo spremljala še naprej. Že nekaj časa smo se pogovarjali, da bi se mogoče le srečali. Letos poleti se nama je skrivna želja uresničila. Spoznala sva Katjo in njeno mami. Težko je ubesediti čustva. Lahko samo rečem, da sva bila presrečna.
Projekt Botrstvo in Katja je dal nek smisel najinemu življenju. Če bi lahko, bi z veseljem pomagala več družinam, otrokom. Po drugi strani pa ima moj mož prav – tega projekta in vseh ostalih ne bi smelo biti. Mi Slovenci smo vedno pripravljeni pomagati, donirati. Pozabljamo na to, da imamo v ustavi napisano, da smo socialna država in država bi morala poskrbeti za socialno varnost družin v stiski.«
AM, CSD Zasavje, enota Zagorje ob Savi
Foto: arhiv Savus
