P ki ga bodo zgradili nad galerijo Šklendrovec. Zanimiva je bila tudi objava o kipu steklarja nad Hrastnikom in o vesoljskem programu v Trbovljah.
Bazenski kompleks s pogledom na dolino Save
Zmagovalna prvoaprilska objava v Zasavju je bila prav gotovo objava o bazenskem kompleksu nad galerijo Šklendrovec.
Na portalu infoPot so objavili naslednjo vest:
»[LITIJA–ZAGORJE OB SAVI] 👷📸 Še vedno ob dnevnih popolnih zaporah potekajo dela na in nad glavno cesto med Litijo in Zagorjem ob Savi. Tam od novembra 2021 poteka gradnja armiranobetonske galerije Šklendrovec, nad njo pa se počasi že gradijo bazenski kompleksi s pogledom na dolino reke Save. Lepo je, ko infrastrukturni projekti združijo več funkcionalnosti – varnost pred podori spodaj, adrenalinska sprostitev v bazenih zgoraj! 😎
Otvoritev prvega plavajočega počivališča “Rolling Stones” na slovenski cestni infrastrukturi to poletje! Kdo bo prvi zaplaval?«
Objava je sprožila množico komentarjev. Nekateri so bili res dobri.
Marinka Lelenc: »Lahko se kopate nagi, obvezna je le čelada … v primeru, da vidite skalo, ki pada, pa se potunkajte🤣🤣🤣«
Nina Jelenc: »Kdo bo prerezal rdeči trak, Martin Strel? 🤣«
Nina Vil: »Skoraj malo nevarno, da kdo dejansko “ukrade” idejo 😂😂😂😂😂😂 top 😂😂😂«
Kip steklopihalca nad Hrastnikom
Na drugo mesto med zasavskimi prvoaprilskimi šalami smo uvrstili objavo Denisa Meterca:
»Končno je zaživel kip steklopihalca nad Hrastnikom
Steklarstvo je v Hrastniku mnogo več kot le obrt – je del identitete, ki se je skozi stoletja oblikovala v pečeh, izpod rok mojstrov, ki so vroče steklo spreminjali v najlepše izdelke. Je odsev vztrajnosti, predanosti in ljubezni do dela, ki ga je kraj ponotranjil in ponosno ponesel v svet.
Kip, ki danes bedi nad nami, je poklon tem ljudem, njihovim rokam in njihovi ustvarjalnosti. Postavljen je na vrhu hriba, od koder steklopihalec s svojo pihalno cevjo simbolno usmerja pogled proti dolini, kjer je steklarstvo pustilo neizbrisno sled. Njegova prisotnost nas opominja na pomen dediščine, na vrednote trdega dela in na nenehno iskanje popolnosti, ki se odraža v vsakem steklenem izdelku.
Naj ta kip služi kot navdih prihodnjim generacijam, da bodo s spoštovanjem gojile tradicijo, obenem pa pogumno iskale nove poti razvoja. Naj bo simbol ponosa, ki bo Hrastnik še naprej povezoval z umetnostjo stekla in z njegovo sijajno prihodnostjo.«
Tudi ta objava je postregla s komentarji.
Sabina Pavlič: »Zaslužili bi ga pa zares.«
Malči Hribar: »Bilo bi fajn, če ne bi bil 1. april, sicer pa odlična ideja.«
Robert Majcen: »Jaz sem takoj vedel, da je »fora«, ker sploh ne drži fajfe. 🤪«
Trbovlje do zvezd
In tretje mesto na naši lestvici prvoaprilskih zasavskih potegavščin si zasluži objava portala Zon v prispevku Razkrito: Našli “krivca” za spiralo na nebu nad Trbovljami. Med drugim so zapisali:
»Po neuradnih, a izjemno zanesljivih informacijah so v Trbovljah pred dobrim tednom v vesolje poslali testno kapsulo, ki jo je izdelalo lokalno podjetje Dewesoft. Ta naj bi v vesolju izvajala meritve ozračja, svetlobne onesnaženosti ter vplive poleta na človeško telo. Po informacijah našega vira naj bi še v tem letu zaključili z meritvami, sledila bo obširna analiza in nato prvi polet človeka med zvezde v Sloveniji. Vse to bi se lahko uresničilo že v aprilu naslednje leto. Napovedan datum je 1. april 2026.
“Trbovlje do zvezd ni več samo geslo, temveč dejanski cilj. Če smo znani po industrijski revoluciji, zakaj ne bi začeli tudi vesoljske revolucije,” nam je po telefonu povedal trboveljski župan Zoran Poznič, a izjave ni želel podrobno pojasniti. Prav on naj bi zaenkrat veljal za člana prve trboveljske odprave v vesolje. V Dewesoftu zaenkrat komentarjev ne dajejo.
Savus
Foto: infoPot, Denis Meterc, Zon
