Krvni tlak zagotavlja primeren pretok krvi v ožilju. Pretok krvi mora zadostiti potrebe organov po kisiku in hranilnih snoveh, ki so potrebni za normalno delovanje.
Višino krvnega tlaka določata dve vrednosti: višja vrednost ali sistolični tlak, to je tlak v arterijah med srčnim utripom, ko se srce skrči in iztisne kri v ožilje; nižja vrednost ali diastolični tlak je tlak v arterijah med dvema utripoma, ko srce počiva.
Krvni tlak ni ves čas enak; spreminja se s spreminjanjem telesnega položaja, odvisen je od telesne aktivnosti, višji je podnevi, med spanjem pa se zniža. Krvni tlak se zviša nad normalne vrednosti tudi ob razburjenju, strahu, bolečini, med telesno obremenitvijo in podobno, vendar se kmalu po prenehanju dražljaja zniža na izhodiščno raven. V teh primerih gre za povsem normalno reakcijo organizma, ki se pojavlja pri zdravih osebah in tudi pri bolnikih s hipertenzijo.
Zvišan krvi tlak je dokazano pomemben dejavnik tveganja za pojav bolezni srca in žilja in prezgodnjo smrt. Krvni tlak je zvišan, če je sistolični krvni tlak enak ali višji kot 140 mmHg, diastolični krvni tlak pa enak ali višji kot 90 mmHg. Simptomi, ki se pojavljajo pri bolniku z visokim krvnim tlakom, so lahko blagi in neznačilni in pogosto bolniki sploh ne navajajo posebnih težav. Najpogostejši simptomi so: glavobol, vrtoglavica, težko dihanje pri naporu, tiščanje v prsih, razbijanje srca, slabo spanje, utrujenost, pogosto vstajanje zaradi uriniranja ponoči, nervoza, zvonjenje v ušesih, …
Za preprečitev nastanka arterijske hipertenzije oziroma njeno uspešno zdravljenje je treba spremeniti nekatere življenjske navade: zmanjšati čezmerno telesno maso, omejiti vnos soli, spremeniti tudi druge prehranske navade, omejiti uživanje alkohola, zvečati telesno dejavnost in opustiti kajenje.
Znano je, da se z naraščanjem telesne mase oziroma indeksa telesne mase (ITM) zvišuje tudi krvni tlak. Nadzor nad telesno maso je eden najpomembnejših nefarmakoloških ukrepov pri zdravljenju in preprečevanju arterijske hipertenzije.
V današnjem načinu in tempu življenja nam ostane zelo malo prostega časa. Tako se tudi malo ljudi redno rekreira, čeprav lahko zanesljivo trdimo, da redna telesna dejavnost deluje varovalno in zmanjša tako srčno-žilno kot splošno umrljivost. Hipertoniki morajo začeti telesno dejavnost postopno. Če je tveganje večje, je treba prej opraviti obremenitveno testiranje.
Čezmerno uživanje soli je lahko vzrok za odporno hipertenzijo. V večini razvitih držav, pa tudi pri nas, povprečni dnevni vnos soli presega 10 g. Z omejitvijo vnosa soli na 5 g dnevno se krvni tlak zniža (pri osebah z normalnim krvnim tlakom za 1 – 2 mm Hg, pri bolnikih s hipertenzijo za 4 – 5 mm Hg). Pri tem moramo biti pozorni tudi na izdelke, ki vsebujejo veliko vsebnost soli (npr. suhomesni izdelki, pripravljeni jedi …).
Krvi tlak se zniža tudi z uravnoteženo, zdravo prehrano. Temelj prehrane so živila iz žit, velik del pa pripada sadju in zelenjavi, ki ju ne smemo nadomeščati z dodatki vitaminov in mineralov. Uživanje beljakovinskih živil mora biti zmerno, maščob in sladkarij pa majhno. Zaradi številnih zaščitnih učinkov omega-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin je priporočljivo vsaj dvakrat na teden jesti hladnovodne ribe (losos, slanik, skuša ipd.).
Znano je, da kofein pri nekaterih prehodno zviša krvi tlak. Ta učinek lahko traja nekaj minut do nekaj ur. Pri hipertonikih je izrazitejši kot pri ljudeh z normalnim krvnim tlakom. Pri hkratnem kajenju in stresu se okrepi. Učinek kofeina na krvni tlak se med posamezniki zelo razlikuje.
Arterijska hipertenzija je pri kadilcih težje vodljiva kot pri nekadilcih. Kajenje pomembno zveča zbolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni. Bolnike s hipertenzijo, ki kadijo, moramo vztrajno spodbujati k opustitvi kajenja.
Primeren življenjski slog je temelj za preventivo in zdravljenje arterijske hipertenzije. Z opisanimi nefarmakološkimi ukrepi lahko varno in učinkovito preprečimo ali odložimo razvoj hipertenzije, učinkovito nadziramo krvni tlak in celo omogočimo zmanjšanje odmerkov zdravil za zniževanje krvnega tlaka pri težjih oblikah hipertenzije. Poleg učinkovitega znižanja krvnega tlaka primeren življenjski slog prispeva tudi k izboljšanju drugih srčno-žilnih dejavnikov tveganja.
Petra Napotnik, mag. farm.
