Razlogi in odziv domačinov
Za arheološko raziskovanje so se v Čemšeniku odločili na podlagi pričevanja najstarejše domačinke, ki je kot otrok v sredini cerkvi videla grobnico. Izkopavanja znotraj cerkve sta od 3. maja do 20. septembra izvajali podjetji Matej Draksler s.p. in Vesna Merc s.p. pod vodstvom dr. Vesne Merc. Ta je povedala: »Gospod Šafner in župnik, gospod Mihelčič, sta z veliko posluha za pietetni izkop pokojnic in pokojnikov spremljala številna nova odkritja arheoloških izkopavanj. Izkopavanja pa so z zanimanjem spremljali tudi domačini, ki so pomagali, kjer so le lahko, z opremo, delovnimi akcijami, ob obiskih pa ekipo razvajali tudi s sadjem in pecivom.«
Arheološka odkritja
Kot je dejala dr. Merčeva, so preliminarni rezultati izkopavanj: 150 izkopanih skeletnih grobov (najstarejši med njimi so nastali pred izgradnjo cerkve), dokumentirana močno poškodovana prazgodovinska naselbinska faza in predromanska, gotska in današnja baročna gradbena faza cerkve.
Večina skeletnih grobov je bila izkopanih v zahodnem delu stare cerkve, v južni in severni stranski kapeli. Od preostalih izstopajo zidan grob v osrednjem delu in štirje pokopi v kamniti obokani grobnici v osrednjem delu cerkvene ladje ter štrije pokopi v kamniti obokani grobnici v prezbiteriju. »Izkopanih je bilo veliko otroških grobov, na podlagi katerih lahko sklepamo o visoki smrtnosti v času srednjega in novega veka,« je dejala dr. Merčeva. Dodala je, da je za najdišče posebna ugodna mikroklima, saj so se poleg kovinskih predmetov ohranili tudi številni organski ostanki, kot so tekstil (duhovniška štola, čipke), usnje (čevlji) in leseni predmeti (ostanki krst, leseni rožni venci). Te so odkrili predvsem v mlajših grobovih in grobnicah, in so razlog, da so se arheologi dlje časa zadržali na terenu. »V mlajših grobovih posebej izstopajo ohranjena dragocena in redka naglavna okrasja iz zlatih in bronastih žičk, ki so tvorila venčke ali verjetno pokrivala, morda avbe, ki so bila del plemiške ženske noše v 16. stoletju,« je povedala dr. Vesna Merc, »odkrita so bila večinoma v otroških, verjetno dekliških, grobovih in so ponekod imela še celo ohranjeno blago, na katerega je bila kovina prišita.«
Vodja arheoloških izkopavanj je poudarila, da je presenetljiva ugotovitev o starosti pokopavanja na tem mestu. Arheologi sklepajo, da najstarejši grobovi segajo v čas zgodnjega srednjega veka, verjetno že v 10. stoletje, kar nakazujejo lega in usmeritev teh grobov ter pripadajoč nakit pokojnih.
Dokumentirali so tudi številne gradbene faze, med katerimi izstopa najstarejša gradbena faza cerkve, po načinu gradnje predvidoma predromanska. Pod vkopom temelja zidu so odkrili zgoraj omenjene najstarejše grobove. »Več podatkov o tistih, v katerih niso odkrili pridatkov, po katerih bi lahko sklepali o njihovi starosti, bi lahko dale naravoslovne analize, kjer bi fiziki v laboratoriju radiometrično analizirali izotop ogljika,« je pojasnila dr. Merčeva. Glede gradbenih faz, pa je dejala, da je najstarejša faza predvidoma prazgodovinska naselbinska poselitev, ki so jo dokumentirali v jugovzhodnem delu cerkvene ladje. Ta kaže na to, da je bila v prazgodovini, verjetno pred okoli 3000 leti v Čemšeniku prazgodovinska naselbina.
Cerkev Marijinega vnebovzetja
Cerkev v Čemšeniku kot jo vidimo danes je večinoma baročna iz 17. stoletja, v prezbiteriju so vidne starejše gotske prvine, na zahodnem delu pa je iz prve četrtine 19. stoletja. Dr. Merčeva jo opisuje kot: »…barokizirana cerkev s pravokotno banjasto obokano ladjo in triosminsko sklenjenim prezbiterijem in južnim zvonikom. Pročelje s pilastri in timpanonom iz okrog 1810 s klasicističnimi prvinami. Prva pisna omemba cerkve je iz 13. stoletja. Čemšenik je spadal pod pražupnijo Mengeš, kot vikariat se omenja leta 1296, kot župnija pa leta 1596. Med arheološkimi izkopavanji je bila dokumentirana baročna, gotska in predromanska gradbena faza cerkve. Ob vsakokratnih gradbenih delih so prejšnjo cerkev skoraj v celoti porušili in na zunanji strani zgradili večjo. Ob barokizaciji cerkve so po rušitvi gotske cerkvene ladje celo delno posegli na pokopališče izven cerkve, da so zgradili stranski kapeli.«
Pomen odkritij za nadaljnjo usodo cerkve in Čemšenika
Najnovejša odkritja so zelo pomembna za zgodovino in dediščino Čemšenika in celotnega Zasavja. »Odkritje masivnih kamnitih temeljev prvotne cerkve in slovanskih zgodnjesrednjeveških grobov pa pomeni pomembno odkritje v širšem slovenskem prostoru,« je dejala dr. Vesna Merc in pojasnila, da bodo odkrite arheološke ostaline in celoten arhiv arheoloških raziskav najprej podrobno pregledali. Arheološka raziskava bo uradno zaključena skladno s Pravilnikom o arheoloških raziskavah, ko bo končana intenzivna poizkopavalna obdelava in konserviranje odkritega gradiva. Ko bo končno poročilo potrdil še Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), bodo najdbe predane pristojnemu muzeju, Pokrajinskemu muzeju Celje.
V Čemšeniku se bo obnova cerkve nadaljevala po načrtih projektanta in željah Župnije Čemšenik, da se v njej čimprej spet opravlja bogoslužje. Kot je povedala dr. Merčeva, je ZVKDS predpisal arheološke raziskave še ob gradnji na tistih delih, ki so bila do sedaj arheologom nedostopna (npr. pod oltarji in začasnimi lesenimi podpornimi stebri) in na zahodni strani cerkve. Te predele bodo raziskali vzporedno z gradbenimi deli, ko se bodo izvajala zemeljska dela. Za konec pa je dr. Merčeva še povedala, da po sedaj raziskanem delu arheologi niso odkrili nobenih trdnih dokazov (napisnih plošč ali nagrobnikov), ki bi potrjevali domnevo o tamkajšnjem pokopavanju članov gambrške rodbine. Je pa bilo, je še dodala, v grobnicah glede na usmeritev in pridatke pokopanih tudi nekaj duhovnikov.
Tatjana Polanc Kolander
