V Hrastniku je konec maja potekal festival Rdeči revirji, na katerem se je odvilo več deset izjemnih dogodkov. Med njimi je bila na programu tudi plesna solo predstava Anamarie Bagarić Preveč sveta se skriva v meni.
Objavljamo foto reportažo fotografskega mojstra Branka Klančarja z nastopa Anamarie Bagarić, ki razkriva njeno intimno predstavo.
V festivalskem programu so plesno solo predstavo Preveč sveta se skriva v meni Anamarie Bagarić predstavili takole:
Predstava je zasnovana minimalistično in narejena z mislijo na site-specific (lokalno specifične) lokacije. V dvoranah, ki to niso več, v post-industrijskih objektih, v zapuščenih tunelih, skratka, namenjena je prostorom, ki niso gledališki, plesni ali uprizoritveni, ampak prostorom, kjer je nekdaj bilo, in mogoče ni, ali pa bi v prihodnje lahko bilo in se zgodilo – življenje.
Ker se svet premika s hitrostjo, ki je človek ne dohaja, je potreben proti-pol, kjer okolica (vsaj za hip) lahko obstaja v njegovem ritmu in sočasno v svetu. Predstava se raziskovanja in umeščanja posameznika v svet loti preko dedukcije, odvzemajoč zunanje senzorične in socialne dražljaje, in se posveča kinetičnim; telo postavlja v prostor v presečišču zunanjih in notranjih entropij – kot merilo kaosa. Ob tem se sprašuje, kje v telesu se kopiči brezoblična masa informacij, ki jih telo prejema, in na kakšen način lahko soobstaja z vsemi vzporednimi resnicami, ki jih ta masa tvori, a na njih nima vpliva. Zdajšnjost namreč potrebuje čas, da se usidra v telo, ga sprejme in spozna, ampak ob tem ne more izničiti napetosti, ki nastajajo v koliziji z zunanjim svetom.
Predstava namreč nima namena razčlenjevati določenih situacij skozi prizmo lepotnih idealov, družbenih norm ali koristnosti, ki od zunaj določajo in označujejo telo. V nasprotju s tem, v telesu išče pristnost in prvinskost, ki je z mislijo ne doseže.
Predstavo so oblikovali: koreografija in ples Anamaria Bagarić, avtorska glasba Gašper Selko, poezija Aljoša Rebrača, svetovanje za gib Tanja Zgonc, svetovanje za režijo Peter Frankl, oblikovanje svetlobe Gregor Kuhar, scenografija Stela Primc, naslov Eva Kokalj, video Inan du Swami.
Savus
Foto: Branko Klančar
