Skoraj neopazno je šel mimo izid nove, že sedme pesniške zbirke zagorskega pesnika Vlada Garantinija z naslovom Amfore. Pod 64 pesmi se je podpisal skupaj s Trboveljčanom Jožetom Ovnikom, ki je poskrbel za slikovno opremo in oblikovanje knjige.
Iz pesmi veje realistični duh modrosti človeka, polnega izkušenj, ki se nabirajo že več kot tri četrt stoletja. Od tu ideja za naslov, saj je človek kot amfora, za katero je znano, da na potopljenih ladjah ohrani svojo vsebino enako užitno, kot je bila ob polnjenju. Tako se v pesnikovi duši nalagajo vtisi, izkušnje, občutki veselja, žalosti, sladkosti in grenkobe. Močnejša doživetja ostanejo globoko zasidrana v podzavesti, kjer se predelajo in ob pravem času sprostijo na plano v obliki pesmi. Ko je človek starejši, več premišljuje o preteklosti, zato ni nič čudnega, da je avtor v zadnjem desetletju izdal štiri pesniške zbirke.
“Moje pesmi niso posebej vesele,” pravi Garantini. Vendar so sporočilne. Kdor se poglobi vanje, začuti njegovo pretanjenost v zaznavanju sveta, ki ga obdaja. V prefinjenem prelivanju misli se včasih skrivajo presenetljivi, močni uvidi za ljudi, ki berejo s srcem in se zavedajo, da preplet okoliščin in medosebnih odnosov ni nekaj samoumevnega in slučajnega, pač pa dolgoročno vpliva na individualne usode in življenje skupnosti.
Zbirka Amfore, v kateri prevladujejo še neobjavljene pesmi, je razdeljena na tri cikle. Najdaljši nosi naslov Instalacije. V njem so zbrane umetniško najbolj dovršene pesmi, med njimi nekaj nagrajenih na raznih natečajih v zasavskem in širšem slovenskem prostoru. Iz številnih žari ljubezen in zvestoba do Zagorja, čeprav je bil zaradi nje vselej v senci ljubljanske literarne scene.
Drugi cikel, Tam gori za našo vasjo, razodeva pesnikovo navezanost na rodno podeželje. Podoživlja nekdanje čase in jih vzporeja z današnjim hitrim tempom življenja, ki izriva tradicionalnost in povzroča krčenje števila domačij, kjer so ljudje še pripravljeni živeti in kmetovati. Pesmi o kmečkih opravilih ohranjajo spomin na čas pred prihodom mehanizacije. Prav tako se spomni svojih domačih.
Knjigo zaokroži cikel Sitne, muhaste in malo otročje, ki zajema hudomušne, nekoliko nagajive verze, prežete z Garantinijevim izjemnim smislom za humor in izostrenim občutkom za ironijo, čeprav se pesnik z njima ne želi hvaliti.
Omeniti velja še zelo domišljeno Ovnikovo oblikovanje. Ne glede na to, kje zbirko odprete, se na sredini izriše stilizirana amfora, levo in desno od nje pa je po ena pesem, ki obdaja stranski rob risbe. Amfora je upodobljena tudi na naslovnici knjige. Ovnik je tematsko opremil 13 pesmi, namreč tiste, ki so ga posebej nagovorile. Eno risbo, za pesem Žganjekuha, je kot obojeročen ustvaril z levo roko.
Amfore so bile premierno predstavljene v zagorski knjižnici Mileta Klopčiča zadnji torek v septembru. Izid so omogočile občine Zagorje, Trbovlje in Hrastnik ter podjetje Dewesoft, pomagali so še Društvo upokojencev Zagorje, zagorska območna enota Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in podjetje Dino&S.
Boštjan Grošelj
Foto: BG