Jože Weingartner je kandidat za župana Občine Trbovlje in nosilec Liste Zate, za vse. Z njim smo se pogovarjali o razlogih za kandidaturo, načinu vodenja občine, gospodarstvu, stanovanjih, mladih, evropskih sredstvih in o tem, kakšne Trbovlje si želi čez štiri leta.
Če bi se morali bralcem Savusa predstaviti brez funkcij in nazivov, kdo je Jože Weingartner?
Predvsem sem Trboveljčan. Tukaj sem odraščal, se šolal in si ustvaril življenje. Trbovlje so moj dom in zato mi ni vseeno, kakšne bodo čez pet, deset ali dvajset let.
Po izobrazbi sem diplomiran inženir strojništva in magister podjetniškega managementa, poklicno pa sem večino svoje poti povezan z gospodarstvom in regionalnim razvojem. Že vrsto let vodim Regionalni tehnološki center Zasavje. V prostem času mi veliko pomenijo vrtičkarstvo, šport in predvsem druženje z ljudmi.
Zakaj ste se odločili kandidirati za župana prav zdaj?
O prihodnosti Trbovelj razmišljam že dolgo. Kandidatura zato ni bila odločitev čez noč.
Danes imam za seboj dovolj življenjskih, poslovnih in vodstvenih izkušenj, da sem pripravljen prevzeti tudi odgovornost za vodenje občine. Verjamem, da lahko znanje in izkušnje, ki sem jih pridobil pri vodenju ljudi, pripravi projektov, sodelovanju z gospodarstvom in pridobivanju razvojnih sredstev, uporabim za razvoj Trbovelj.
Ne kandidiram zato, ker bi mislil, da je bilo vse doslej narejeno narobe. Kandidiram zato, ker sem prepričan, da Trbovlje zmorejo več.
Že vrsto let vodite Regionalni tehnološki center Zasavje. Katere izkušnje bi iz tega dela prenesli v vodenje občine?
Predvsem eno zelo pomembno spoznanje: dobre ideje ne pridejo same od sebe, predvsem pa se tudi ne uresničijo same od sebe.
Potrebuješ jasno zastavljen cilj, dobro pripravljene projekte, ljudi, ki znajo sodelovati, zagotovljene vire financiranja in nekoga, ki prevzame odgovornost za izvedbo.
Pri vodenju občine bi zato želel vzpostaviti bolj projektni način dela. Pri pomembnih projektih mora biti jasno, kaj želimo doseči, koliko bo projekt stal, iz katerega vira bo financiran, v kateri fazi je in do kdaj bo izveden.
In če nekaj zamuja, moramo občanom povedati tudi zakaj.
Veliko kandidatov govori o transparentnosti. Kaj bi vi konkretno naredili drugače?
Transparentnost zame ni samo objava dokumentov na spletni strani.
Vzpostaviti želimo javni semafor občinskih projektov, na katerem bi lahko občani spremljali pomembnejše projekte: njihovo vrednost, vir financiranja, rok izvedbe in trenutno stanje.
Enkrat letno pa želimo občanom predstaviti tudi izvajanje programskih zavez. Preprosto in jasno: kaj smo načrtovali, kaj smo začeli, kaj smo izvedli in česa še nismo ter zakaj ne.
Če od ljudi pričakuješ zaupanje, jim moraš dati tudi možnost, da tvoje delo preverijo.
V programu veliko prostora namenjate gospodarstvu. Kaj Trbovlje danes potrebujejo na tem področju?
Gospodarska cona sama po sebi ni cilj. Cilj so podjetja, nova delovna mesta in možnosti za razvoj.
Zato želimo nadaljevati razvoj OIC Lakonca ter prazna zemljišča zapolnjevati z novimi investitorji. Občina mora biti pri tem aktivna. Podjetnikom mora pomagati pri umeščanju investicij v prostor in jih povezovati z institucijami, ki zagotavljajo znanje, podporo in možnosti financiranja.
Aktivirati želimo tudi prazne poslovne prostore in podjetnikom začetnikom omogočiti lažji prvi korak.
Meni osebno pa se zdi zelo pomembno še nekaj: povezati moramo mlade in lokalna podjetja, od praks in počitniškega dela do štipendij in prvih zaposlitev.
Pogosto omenjate evropska sredstva. Kaj bi na tem področju spremenili?
Trbovlje potrebujejo razvojne projekte, za katere ne bomo iskali denarja šele takrat, ko bo objavljen razpis.
Želim, da imamo projekte pripravljene dovolj zgodaj in da sistematično spremljamo možnosti evropskega in državnega financiranja.
Moje izkušnje iz regionalnega razvoja so tukaj lahko velika prednost. Ne želim obljubljati, da bomo dobili vsak razpis, ker tega ne more zagotoviti nihče. Lahko pa obljubim, da bomo bolje pripravljeni in da bomo naredili vse, da bomo uspešnejši pri pridobivanju zunanjih sredstev.
Vsak evro, ki ga za dober projekt pridobimo iz drugih virov, pomeni manjši pritisk na občinski proračun.
Stanovanja so ena od pomembnih tem tudi za mlade. Kaj bi naredili na tem področju?
Če želimo, da mladi in družine ostajajo v Trbovljah, morajo imeti možnost, da si tukaj ustvarijo dom.
Najprej moramo dobro vedeti, s čim razpolagamo. Zato želimo hitreje obnavljati prazna občinska stanovanja in spremljati, koliko časa preteče od njihove izpraznitve do ponovne oddaje.
Pripraviti želimo tudi potrebno dokumentacijo in dogovore za gradnjo stanovanj za mlade na območju Mehanike ter preveriti možnosti za druge stanovanjske projekte.
Stanovanjska politika se ne naredi v enem letu. Pomembno pa je, da imamo jasen načrt, prioritete in da se projekti dejansko premikajo.
Kaj pa vsakdanje življenje v mestu? Veliki projekti so pomembni, ljudi pa pogosto najbolj motijo pločniki, ceste, parki in okolica njihovih domov.
In prav je tako. Veliki projekti spreminjajo mesto, kakovost vsakdanjega življenja pa velikokrat določajo majhne stvari.
Zato želimo s krajevnimi skupnostmi pripraviti večletni načrt urejanja cest, pločnikov in javnih površin, da bo jasno določeno, kaj je prednostno in kdaj bo urejeno.
Sistematično moramo odpravljati nevarne točke na poteh otrok v šolo ter izboljševati razsvetljavo, zelenje, parkiranje in druge težave, s katerimi se ljudje srečujejo vsak dan.
Želim si, da občani ne bi dobili občutka, da morajo za rešitev iste težave opozarjati znova in znova.
Kako želite v razvoj mesta vključiti mlade?
Najslabše bi bilo mladim govoriti, kaj potrebujejo, ne da bi jih vprašali.
Zato želimo vzpostaviti zaganjalnik mladih za Trbovlje, prek katerega bodo lahko mladi predlagali in soustvarjali projekte. Povezovati želimo šole, mlade in podjetja ter podpirati programe, v katerih bodo pridobivali praktična znanja s področja novih tehnologij, programiranja, robotike in umetne inteligence.
Če želimo, da mladi vidijo svojo prihodnost v Trbovljah, jim moramo omogočiti, da pri oblikovanju te prihodnosti tudi sodelujejo.
V programu govorite tudi o starejših. Kaj bi zanje morala narediti občina?
Trbovlje morajo biti mesto za vse generacije.
Pri starejših so pomembne zelo praktične stvari: dostopnost pomoči na domu, čakalne dobe, kakovost dolgotrajne oskrbe in dostopnost storitev.
Podpiramo širitev Doma upokojencev Franc Salamon Trbovlje in prizadevanja za izboljšanje pogojev izvajalcev. Pomembni pa so tudi medgeneracijski in prostovoljski programi.
Včasih največja težava starejšega človeka ni samo storitev, ki je ne more dobiti, ampak tudi osamljenost. Tudi temu mora skupnost nameniti pozornost.
Če bi se čez štiri leta ponovno pogovarjala in bi vas vprašali: »Ste bili uspešen župan?«, po čem bi želeli, da vas občani ocenjujejo?
Ne po številu prerezanih trakov in ne po lepih besedah.
Želel bi, da pogledamo, kaj smo obljubili, in postavimo zraven rezultate.
Ali smo pridobili nova razvojna sredstva? Ali smo premaknili stanovanjske projekte? Ali smo ustvarili boljše pogoje za podjetja in nova delovna mesta? Ali so javne površine, ceste in poti bolje urejene? Ali imajo mladi več možnosti? Ali so starejši bolje vključeni? In predvsem: ali občani čutijo, da jih občina posluša in da dela zanje?
Ne obljubljam čudežev. Obljubljam pa znanje, izkušnje, delo, iskrenost in pripravljenost poslušati.
Trbovlje imajo ljudi, znanje, energijo in priložnosti. Verjamem, da lahko skupaj naredimo več.
Skupaj. Za Trbovlje prihodnosti.
Naročnik oglasa je Lista zate, za vse
PR objava
