Projekt AI Insight povezuje mladinsko delo, praktično učenje in razmislek o tem, kako mlade pripraviti na kritično, varno in odgovorno uporabo umetne inteligence. Cilj ni več orodij, ampak več kritičnega razmišljanja. Umetna inteligenca je za mlade že vsakdanje orodje. Z njo iščejo informacije, pišejo, ustvarjajo slike, videe, razvijajo ideje in rešujejo naloge. Zato vprašanje ni več ali jo bodo uporabljali, ampak ali bodo znali presoditi, kdaj ji lahko zaupajo, kaj morajo preveriti in kje mora odločitev ostati njihova.
S tem vprašanjem se ukvarja mednarodni Erasmus+ projekt AI Insight, ki ga koordinira trboveljski Zavod Aspira skupaj s partnerjema Bitness iz Italije in InterAktion iz Avstrije. Projekt razvija praktične pristope, s katerimi lahko mladinski delavci mlade spremljajo pri uporabi AI in ob tem odpirajo vprašanja kritičnega mišljenja, etike, zasebnosti, pristranskosti in človeške odgovornosti.
Rezultati projekta bodo predstavljeni 12. novembra ob 17. uri v ZMŠT Trbovlje na dogodku Aspira Inspirira, ki bo hkrati slovenski multiplikacijski dogodek projekta. Osrednji gost bo dr. Uroš Ocepek s predavanjem Kako z mladimi razvijati kritičen in odgovoren odnos do umetne inteligence. Po predavanju bodo sledile praktične delavnice, udeleženci pa bodo lahko preizkusili tudi digitalne sobe pobega, ki so nastale v projektu.
»Naš cilj ni bil mladim in mladinskim delavcem predstaviti čim več AI-orodij. Ta se spreminjajo skoraj iz dneva v dan. Pomembneje je razvijati sposobnost presoje: kdaj je uporaba umetne inteligence smiselna, kako preveriti njen rezultat, kdaj ji ne smemo slepo zaupati in kje mora odgovornost še vedno ostati pri človeku. Če mladim damo samo orodje, smo naredili premalo,« poudarja Katarina Nučič, vodja projekta AI Insight pri Aspiri.
Od usposabljanja mladinskih delavcev do soustvarjanja z mladimi
V projektu je nastalo brezplačno spletno usposabljanje AI Insight na platformi SALTO HOP. Namenjeno je predvsem mladinskim delavcem in drugim strokovnjakom, ki delajo z mladimi. Odpira vprašanja etike, kritičnega mišljenja, varnosti, zasebnosti in pristranskosti ter ponuja konkretne aktivnosti in metode, ki jih je mogoče prenesti neposredno v delo z mladimi.
Evalvacije usposabljanja kažejo, da so udeleženci kot posebej uporabne prepoznali praktične aktivnosti in možnost neposrednega prenosa v mladinsko delo. Med ključnimi spoznanji so izpostavljali, da lahko AI zelo prepričljivo poda tudi napačen ali nepopoln odgovor, da je rezultate treba preverjati ter da moramo razmišljati tudi o podatkih, ki jih v orodja vnašamo.
Brezplačno spletno usposabljanje AI Insight na SALTO HOP: https://hop.saltonetwork.eu/courses/AIinsight
Mladi kot soustvarjalci, ne le uporabniki
V osmih skupinah v Sloveniji, Italiji in Avstriji je bilo izvedenih 160 ur strukturiranega mladinskega dela v 39 srečanjih. Mladi so sodelovali pri pisanju zgodb, oblikovanju ugank in vizualnih vsebin, preizkušanju delovanja in uporabniške izkušnje ter kritičnem pregledovanju rezultatov umetne inteligence. Skupaj z mladinskimi delavci so razvijali digitalne izobraževalne sobe pobega.
Evalvacije mladih kažejo predvsem na močno izkušnjo sodelovanja, vključevanja in praktičnega učenja. V odprtih odgovorih so opisovali, da so začeli bolj preverjati in primerjati rezultate AI ter da so med ustvarjanjem naleteli na spolne in druge stereotipe, napačne oziroma izmišljene odgovore ter vprašanja osebnih podatkov, avtorskih pravic in pristranskosti.
Njihovi odgovori pokažejo, kako konkretno so ta spoznanja povezovali z lastno izkušnjo: »AI je lahko napačen, zato moram njegove odgovore preverjati.« »AI ustvarja zelo stereotipne podobe.« »Razumem, kako tvegano je posredovati občutljive podatke.« »AI ni ustvarjalec, ampak pomočnik pri ustvarjanju.« Eden od mladih je dodal: »Naučil sem se stopiti korak nazaj, pogledati širšo sliko in oceniti različne poglede, preden si ustvarim mnenje.« Takšen korak nazaj pa ni koristen le pri delu z umetno inteligenco, temveč vedno, ko presojamo informacije, mnenja in odločitve.
Prav ti odgovori kažejo tudi, zakaj kritične in etične AI-pismenosti ni mogoče graditi samo s predavanjem ali seznamom pravil. Potrebne so praktične izkušnje, primerjanje rezultatov, ponavljanje in prostor za pogovor. V projektu so se digitalne sobe pobega izkazale kot uporaben način, da se mladi z vprašanji zanesljivosti, zasebnosti, avtorstva in pristranskosti srečajo med dejanskim ustvarjanjem.
Od digitalnih sob pobega do hackathonov in Best AI Story
V zaključnem delu projekta se praktični pristop nadaljuje skozi AI hackathone in mednarodni natečaj Best AI Story. Pri natečaju ni pomembna le končna zgodba, temveč tudi proces: kako je bila uporabljena umetna inteligenca, katere rezultate so mladi preverjali ali spreminjali in katere odločitve so sprejeli sami. Osnovno izhodišče ostaja enako: avtor ostaja človek, AI pa je lahko pomočnik.
Povezovanje mladinskega dela in šole
Izbira gosta na dogodku Aspira inspirira odraža tudi željo projekta po povezovanju mladinskega dela in formalnega izobraževanja. Dr. Uroš Ocepek kot pedagog, ki se z vprašanji tehnologije srečuje neposredno pri delu z mladimi, predstavlja tudi pogled formalnega izobraževanja na vprašanja, ki jih odpira projekt.
Dogodek je namenjen mladinskim delavcem, učiteljem, pedagogom, svetovalnim delavcem, mentorjem, predstavnikom organizacij in drugim, ki pri svojem delu prihajajo v stik z mladimi. Udeležba je brezplačna, prijava pa obvezna.
Prijava na dogodek: https://forms.gle/MUSGqwCvncwsf8VW7
Aspira kot koordinator projekta povezuje mednarodno partnerstvo, razvoj spletnega usposabljanja, praktično delo mladinskih delavcev in mladih ter prenos nastalih metod širšemu krogu strokovnjakov. Dogodek Aspira Inspirira je zato tudi prostor, kjer se projektni rezultati vračajo v lokalno okolje in odpirajo širši strokovni razpravi.
PR objava
