Danes nam zasavski pesnik Vlado Garantini v branje ponuja novo pesem z naslovom Zobje. V spremnem besedilu je zapisal: “Spoštovani Savus, malo sem pobrskal po spominu, kaj vse se je nabralo v ljudeh, kako znajo modrovati o kaki stvari. Pa srečno, Savus.”
Zobje
Zversko zobovje, strašno orožje zveri.
Z njim ujamejo plen.
Glodavci so z glodači mojstri rezbarji.
Zobe imajo le ribe in ljudje,
mi imamo človeško zobovje,
najprej mlečno, otroško, nato stalno.
Ponavadi ga hitro obrabimo,
potem nam zobarji vstavijo proteze
in imamo do bridkega konca državno zobovje.
Nekateri srečneži dobijo modrostne zobe,
a niso zato nič bolj modri.
Lepi, zdravi, bleščeči zobje
skrbijo za naše zdravje,
polepšajo nasmeh in naš videz,
okrepijo nam samozavest.
O zobeh kroži mnogo modrosti:
Skrij jezik za zobe, če hočeš sebi dobro,
stisni zobe, kadar ti je težko,
pa bo laže šlo,
barabin jih je dobil po zobeh,
delaj dobro, pa boš imel vedno
kaj za pod zob,
preveč ga je dal na zob,
pa ga noge niso več nesle,
dobremu konju ne glej v zobe,
ne biksaj ga,
da se ne boš drugim dajal v zobe,
zima nam je pokazala zobe,
zob časa ne prizanaša,
se mu nič ne mudi,
trhlo uniči, zdrobi,
kar je klenega, pa ostane.
Vlado Garantini
Foto: arhiv Savus
