V Sloveniji 17. avgusta praznujemo praznik, ki ni dela prost dan, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ali priključitev Prekmurja matičnemu narodu. Na ta dan je leta 1919 po prvi svetovni vojni Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prekmurski Slovenci so bili po stoletjih madžarske oblasti tako ponovno združeni z matičnim narodom.

Jugoslovanska vojska je oblast v Prekmurju sicer prevzela 12. avgusta leta 1919, potem ko so velesile po koncu prve svetovne vojne soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. 17. avgusta je na zborovanju v Beltincih vojaška oblast upravo nad Prekmurjem prepustila civilni oblasti. Na zborovanju se je zbralo več kot 20.000 ljudi, ki so podprli priključitev Prekmurja matični domovini.

Praznik so po Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji uvedli leta 2005. Državna proslava se od leta 2009 dalje prireja vsakih pet let.

V nedeljo je bila proslava v Beltincih, kjer imajo v spomin na prelomni dogodek 17. avgusta občinski praznik. Osrednja slovesnost pa je bila v torek v Črenšovcih, slavnostni govornik na njej je bil predsednik republike Borut Pahor. Pred regijsko slovesnostjo je Pahor položil venec k spomeniku Jožefa Klekla v Črenšovcih. Danes, na dan državnega praznika, bo v Predsedniški palači dan odprtih vrat. Slovesnost bo nocoj tudi v Ljubljani, pripravlja jo Klub Prekmurcev v Ljubljani.

Savus

Foto: Bor Slana/STA