Svetovni dan srca, ki je vsako leto 29. septembra, je opomnik za vsakogar, da pomisli na svoje srce in na svoje zdravje. Svetovni dan srca nam omogoča, da se ta dan še posebej spomnimo, zakaj je pomembno zdravo srce, kateri so dejavniki tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni in kaj lahko sami storimo, da to preprečimo.
Poznate svoje srce?
Človeško srce je črpalka, ki zagotavlja pogoje za nemoteno delovanje našega telesa. Srce se skrči od 50 do 90-krat na minuto, tako ustvarja tlak in prečrpa 5 litrov krvi, v eni uri to pomeni neverjetnih 300 litrov krvi. Srce je motor našega življenja, zato mu moramo tudi sami pomagati.
Kateri so dejavniki tveganja za razvoj srčno-žilne bolezni?
Srčno-žilne bolezni so že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in posledic povzročata srčni infarkt in možganska kap.
Pod dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni spadajo zvišan krvni tlak, zvišan holesterol, zvišan krvni sladkor, čezmerna telesna teža, kajenje, telesna neaktivnost, stres, spol in starost.
Skrb za zdrav način prehranjevanja
Prehrana ima velik vpliv na pojav bolezni srca in ožilja in igra pomembno vlogo pri preprečevanju in zdravljenju le-teh.
Prehranska priporočila za zaščito srca vključujejo naslednje nasvete:
- omejimo vnos soli, naj ne presega več kot pet gramov soli na dan, kar predstavlja eno čajno žličko. Pomislimo tudi na skrito sol v predelani prehrani. Hrane ne solite, še preden jo poizkusite, namesto soli uporabljajte druge začimbe in dišavnice,
- v prehrano vključimo čim več polnozrnatih živil, ki delujejo zaščitno,
- vključimo tudi veliko zelenjave in sadja,
- mesa ne uživajmo vsak dan, enkrat do dvakrat tedensko si privoščite ribe,
- omejimo vnos slaščic, sladkih pijač in pekovskih izdelkov.
Skrb za redno telesno dejavnost
Na dan je priporočeno najmanj 30 minut zmerne telesne dejavnosti, vsaj petkrat na teden. Visoka intenzivnost naj bo vsaj 75 minut na teden (npr. 3x po 25 min). Izogibajte se dvigal, raje izberite stopnice, vožnjo z avtomobilom zamenjajte za hojo ali kolo. Če potrebujete spodbudo, se gibajte s prijatelji ali družino. Pod telesno dejavnost spada tudi ples, gospodinjska opravila, tek …
Stop kajenju in alkoholu
Za srce je najbolj zdravo, da ne kadite in ne uživate alkohola. V dveh letih po prenehanju kajenja se zmanjša tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. V petnajstih letih po prenehanju kajenja je tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni znova enako kot pri nekadilcih.
Skrb za dovolj spanca
Ljudje pogosto pozabimo na pomembnost spanja na zdravje. Odrasla oseba naj bi spala od sedem do devet ur na noč. Pomembno je, da vzdržujemo enakomeren urnik spanja. Izogibajmo se dremanju čez dan in gledanju televizije oz. elektronskih naprav tik pred spanjem. Spalnica naj bo temna, prezračena, primerne temperature in pomembno – brez elektronskih naprav.
Spopadanje s stresom
V današnjem hitrem tempu življenja se posameznik ne more popolnoma izogniti stresu. Pomembno pa je, da se v prostem času posvetimo stvarem, ki nam povzročajo ugodje in nam zmanjšujejo stres, naj bo to branje knjig, sprehod po gozdu, druženje s prijatelji ali karkoli nam je všeč.
V pomoč pri spoprijemanju s stresom so vam lahko tudi tehnike sproščanja, ki jih lahko brezplačno preizkusite pod vodstvom naše psihologinje v Centru za krepitev zdravja. Prav tako se lahko brezplačno udeležite drugih delavnic, kjer boste na enem mestu dobili zbrane strokovne informacije, kako še dolgo vzdrževati zdrav življenjski slog in s tem poskrbeti tudi za najpomembnejši motor našega življenja, srce.
Janja Bobnarič, diplomirana medicinska sestra, CKZ ZD Trbovlje
Viri:
https://nijz.si/nenalezljive-bolezni/srcno-zilne-bolezni
https://vizita.si/zlata-leta/10-najbolj-zdravih-zivil-za-vase-srce.html
https://zasrce.si/clanek/s-srcem-spoznaj-svoje-srce/
https://zasrce.si/wp-content/uploads/2023/09/Svetovni-dan-srca-2023_zlozenka_A4_slo_web.pdf
