Pred kratkim smo s prijatelji v pogovoru ugotavljali, da vsi vse bolj jamramo. Vse bolj smo nezadovoljni in nesrečni, ves čas pa se ob tem tolažimo z jamranjem.
Kot v mnogih izmed tu objavljenih ključnih načel dobrega življenja trdi Leo, smo za svoje življenje in vse v njem (v največji meri) odgovorni sami.
Pri preučevanju absolutnosti (resničnosti) ugotovimo, da dejansko ne vidimo, se ne dotikamo in ne čutimo stvari okoli nas. Kar zaznavamo – čutimo, vidimo ali slišimo, je zgolj interpretacija električnih signalov, ki jih naši možgani sprejemajo od živcev po telesu.
In ta interpretacija je že po definiciji subjektivna oziroma relativna.
Pri tem mi je všeč tale sledeči pogled: ‘Ali ste, ko opazujete rdečo skodelico, prepričani, da je pred vami res rdeča skodelica? Kaj pa, ko pa nekdo drug vidi isto skodelico rjavo? Je res ta drugi ‘barvno slep? Kaj pa če ima prav on in ne vi?”
Kaj pa, kadar ste pod vplivom alkohola? Je takrat tudi vse tako, kot zaznavate?
Če smo torej mi tisti, ki ustvarjamo interpretacijo nečesa, dejansko v rokah držimo čopič in platno. Za nas v možganih ne obstaja nič drugega kot le električni signali in interpretacije (rezultatov).
In ko se odločimo spremeniti interpretacijo, spremenimo rezultat. Za bolj radovedne je tule zanimivo razmišljanje o realnosti.
. . .
In kaj ima jamranje z vsem tem?
Kriterije za ocenjevanje resničnosti si postavljamo sami, s pričakovanji. In ko teh ne dosežemo, smo nezadovoljni, nesrečni. Kaj pa, ko pričakovanja spustimo nižje?
Vsakič, ko pri udejanjanju postavljenih pričakovanj te presežemo, res težko najdemo razloge za jamranje.
Kar pomeni… Kaj to pravzaprav pomeni vam?
Borut Kmetič
Po formalni izobrazbi sem diplomirani varstvoslovec informacijske varnosti, sicer pa imam precej izkušenj v večjih mednarodnih IT okoljih pri upravljanju in svetovanju na področju informacijske varnosti, vodenju IT projektov in izvedbe storitev, pri upravljanju in presojanju ISO sistemov, svetovanju pri digitalizaciji poslovanja, varstvu osebnih podatkov, vodenju kakovosti, procesov in organizacijske kulture.
Sem zunanji vodilni presojevalec informacijske varnosti po ISO standardu pri mednarodni certifikacijski hiši.
Organizacijam pomagam iskati strateške rešitve in izboljšati njihovo poslovanje, predvsem na zgoraj navedenih področjih. Sicer pa se ukvarjam tudi z drugimi oblikami optimizacij (oziroma hekanja), kot so na primer biohekanje, osebna rast, raziskovanje prebojnih novih tehnologij, eksponentna organizacija, sistemsko razmišljanje in druge napredne metode.
Borut@SmartAssets.it
Borut@Medium
Borut@TheGoodMenProject
