Danes je v Zagorju prazničen dan, saj občina praznuje svoj občinski praznik. Sinoči smo objavili pesem Uroša Ržišnika Zagorje, nocoj pa objavljamo pesem Marije Uranič Zagorje skozi moje oči. Marija je ob tem, ko nam je poslala pesem, zapisala: »Ker se bliža skorajšnje praznovanje naše občine, Vam pošiljam poezijo, skozi katero jaz vidim in opisujem v rimi naše mesto.«
Zagorje skozi moje oči
Kako lep je Hrasteljev hrib,
ko v jutru objame ga meglica,
skoznjo pošlje še sonce žarkov snop,
da se ogreje še Gorica.
Mehak pramen svetlobe ozaljša tudi Vinsko vas,
ki je našemu mestu v okras.
Ko sonce dodobra prežene vse meglice,
se prikaže še mesto,
ki je še pred kratkim
v temi skrivalo svoje lice.
Razgrne veličino cvetočih gredic,
v parku na sveže pokošenih zelenic.
Skrivnostne silhuete vodometov poboža pogled
in bele ceste na vse strani,
ki peljejo v svet.
Kako je pri nas
med danes in nekoč
lahko je razbrati,
uporabo preteklika
močno je zaznati.
Sama ne morem drugače živet,
drugače, kakor da razmišljam kot poet.
Če si človek v zarji
z roso umije oči,
je vse še lepše
vse vidi v mavrici.
Marija Uranič
Foto: Marija Uranič (Hrasteljev hrib v jutranji meglici)
