sobota, 7 septembra, 2024

Iz te kategorije

Za boljše duševno zdravje

V Zagorju so v prostorih VDC Zagorje 7. novembra pripravili zasavsko srečanje z naslovom Zgodnja obravnava in center za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Srečanja in zanimive razprave se je udeležilo 64 strokovnih delavcev in ravnateljev zasavskih vrtcev, šol, CSD Zasavje, VDC Zasavje, pediatrov in direktorjev zasavskih zdravstvenih domov, predstavnikov občin, CUDV Dobrna ter Zveze Sonček.

Cilji srečanja

Na srečanju so si udeleženci zadali nekaj ciljev.

Prvi: Spoznati nove, v prakso vpeljane sistemske možnosti zdravstvenih obravnav za zasavske otroke in mladostnike, ki takšne storitve potrebujejo. Kaj že deluje, kaj še ne, kdaj predvidoma bo…Pridobiti informacije, da lahko informiramo starše, skrbnike oz. tudi same osebe s posebnimi potrebami.

Drugi: Da skupaj ugotovimo, kaj kljub sistemskim izboljšavam še potrebujejo otroci in odrasli s posebnimi potrebami na področju zdravstvenih storitev in ostali celovitih storitev v Zasavju in kako do tega priti.

Tretji: Da se bolje spoznamo, se slišimo in skupaj iščemo možnosti za sodelovanje, da pokrijemo potrebe zasavskih otrok, da zrastejo v Ljudi.

Zaključki in kako naprej:

Vsak dvajseti otrok z odločbo

V šolskem letu 2018/19 je bilo v treh zasavskih vrtcih od 4,2% do 5,3% otrok z odločbo, v petih zasavskih osnovnih šolah brez prilagojenega programa od 9,3 do 9,6% otrok z odločbo, v dveh osnovnih šolah, ki imata tudi prilagojen program 11,7%, v dveh srednjih šolah 13,5%, v eni srednji šoli pa 6,5% otrok z odločbo. Kako naprej? Razmislimo ali vsi ti otroci res potrebujejo odločbe, ali lahko spremenimo naš način dela, paradigmo razmišljanja, ozavestimo starše in nas?

Obe vodji centrov (dr. Romana Hudomalj – razvojna, zgodnja obravnava in dr. Katja Kobilšek Guna – duševno zdravje otrok in mladostnikov) in direktor ZD Trbovlje dr. Denis Tomše so kljub vsem izpostavljenim problemom optimistični in verjamejo, da bomo z dobrim medsebojnim poznavanjem, sodelovanjem, zagnanostjo in energijo prišli do željenih ciljev na obeh področjih. V razpravi so sodelovali poleg vodij obeh centrov in direktorja ZD Trbovlje tudi predstavniki Sončka, pediatrinje, ravnateljice, strokovne delavke.

Težave

Zakonodaja veliko omogoča tako na področju zgodnje obravnave, kot duševnega zdravja, sama realizacija pa je problematična zaradi veliko dejavnikov, ki so bili jih izpostavili tudi na zasavskem srečanju. Gre predvsem za (ne)razumevanje koncepta celovite zgodnje obravnave (nujna vključitev tudi družine, ki na enem mestu dobi vse potrebne informacije, opolnomočenje, vključitev predstavnika družine v tim, povezava z vrtcem, šolo in CSD). Velika težava je primanjkljaj ustreznih kadrov (logoped, rehabilitacijski pedagog, klinični psiholog, fizioterapevt, dip. Medicinska sestra …). Seveda je težava tudi v pomanjkanju finančnih sredstev za potrebne storitve, ki se zagotavljajo v večini preko splošnega dogovora ZZZS, v določeni meri pa tudi preko občin (zaposleni za zgodnjo obravnavo) in ministrstev (predstavnik družine – MDDSZ).

V zakonodaji bi morali opredeliti tudi nove vstopne točke v sistem, ki bi se morale razširiti na pediatre in omogočiti možnost opravljanja vseh potrebnih storitev za otroka na terenu – mobilni timi, ki bi lahko delali z otrokom tako v vrtcu, šoli, kot tudi doma. Otroci bi bili enotno in usklajeno, celovito obravnavani in s strani strokovnjakov videni tudi v realnem domačem oz. vrtčevskem, šolskem okolju, kar prinaša pomembne informacije za celostno obravnavo.

V vrtcih še ni zaposlenih za zgodnjo obravnavo v vrtcih. Otroci, ki so kronično bolni (sladkorna, onkologija, revmatična obolenja), ki bi prav tako potrebovali skupaj z družino zdravstveno in psihosocialno celovito obravnavo v lokalnem okolju, do tega niso opravičeni. Na srečanju so ocenili, da je (pre)velik (tudi neupravičen) »pritok« otrok med »posebne«, ki potrebujejo posebno obravnavo, kategorizacijo (prestavitev začetka šolanja, težave, ki bi se lahko rešile drugače, a svojci »pritisnejo« na pediatre, pretirana skrb svojcev zaradi razvoja …), tako da tisti, ki pomoč dejansko in nujno potrebujejo, ne pridejo pravočasno oz. dovolj pogosto do nje. To je tudi eden izmed dejavnikov za njihovo »izgorelost, apatičnost« v odrasli dobi otroka s posebnimi potrebami. Dodatna težava je prostorska stiska.

Kako naprej?

N srečanju so udeleženci sprejeli nekaj zaključkov.

Prvi: Biti aktiven in sistem opozarjati na nujno potrebne spremembe (direktorji, ravnatelji). Se med seboj dobro spoznati, povezovati in sodelovati, da lahko tudi mimo sistema, ki se gradi (pre)počasi, preko različnih projektov začasno rešujemo problematiko in hkrati iščemo poti do spremembo sistema. Tudi v ta namen se bomo (če bo projekt Gradimo VIP Zasavje potrjen na LAS-u) v letu 2020 redno tedensko srečevali interdisciplinarno skupaj z Nastjo Mulej.

Drugi: Vzpodbujati otroke k deficitarnim poklicem (šole, občinske štipendije, pa tudi že zaposlene k izrednemu študiju na deficitarnih poklicih): logoped, rehabilitacijski pedagog, klinični psiholog, fizioterapevt … Ustvarjati moramo možnost, da si konkretno ogledajo delo teh poklicev v zasavskih organizacijah.

Tretji: Iskati finančna sredstva za vzpostavitev prostorov, kjer bi zasavski otroci na enem mestu (skupaj s podporo družini) lahko dobili vse potrebne storitve.

Četrti: Po18 letu otrok, mladostnik s posebnimi potrebami, nima nobene celovite sistemske podpore več na področju razvoja, rehabilitacijskih storitev, celovite obravnave, če ni v institucionalnem varstvu (po možnosti CUDV). Graditi je treba ustrezen sistem, do takrat pa delati projektno.

Peti: Osveščati svojce pa tudi svetovalne delavce, kaj je normalen razvoj otroka in da lahko veliko k temu pripomorejo tudi sami skupaj z vzgojitelji, učitelji in celotno družbo, v kateri živimo.

»Verjamem, da je veliko resnice v misli: »Težaven otrok ne obstaja! Kar je težavno, je biti otrok v svetu, kjer so ljudje (starši, vzgojitelji, učitelji …) utrujeni, prezasedeni in nepotrpežljivi.« (Iskreni.net). Začnimo s spremembami našega mišljenja, dejanj in k temu vabimo tudi ostale in Svet (Zasavje) bo »lepše«,« je ob koncu zapisala dr. Špela Režun, ki je povzela zaključke srečanja.

Savus

Foto: arhiv VDC Zagorje

Previous article
Next article

Isti avtor