ponedeljek, 15 julija, 2024

Iz te kategorije

Vztrajna in podjetna Marija Čop

Marija Čop se je po končani osnovni šoli leta 1973 z odličnim uspehom vpisala na gostinsko šolo v Zagorje, kjer je kot štipendistka Občine Hrastnik stregla na dogodkih državnega protokola. Teh so se udeleževali nekdanji jugoslovanski politiki in ruski generali. S kuhanim vinom in zasavsko jetrnico je v gozdu med Mrzlico in Šmohorjem postregla tudi spremljevalcem Tita, ki so šli na jago, medtem ko se je takratni jugoslovanski predsednik zdravil v ljubljanski bolnišnici.

Poročila se je s svojim sošolcem in prevzela posle, s katerimi sta začela že tašča in tast v Čopovi gostilni v Podkumu, nekdaj znani po divjačini in mesnih izdelkih. Ko je leta 1990 tam odprla trgovino, so ji napovedovali hitri konec. A je zaradi fleksibilnosti in bogate ponudbe preživela. Domačinom je čez cel dan ponujala tudi časopis, krofe in jogurte. Če strank ni bilo, je doma likala, prala, plela vrt ali z otroki reševala domače naloge. Dve hčeri in sina je od malega navajala na delo in jih vključevala v družinski posel. Danes je ena od hčerk, Andreja, zaposlena na področju izvoza in pospeševanja prodaje, druga, Sabina, se ukvarja s prevozniškim podjetjem v Podkumu, najmlajši in edini sin Lojzi, ki se je od malega navduševal nad kuho, pa je nasledil družinsko podjetje. Ob tem ne pozabi povedati, da jo je k sebipoklicala socialna delavka in ji rekla, da podpira sinovo lenobo, ker se je Lojzi z odličnim spričevalom vpisal na gostinsko šolo. »A sledil je le svojemu srcu,« pravi Marija Čop in dodaja, da je vse svoje otroke učila tako, da morajo slediti srcu.

Tako kot mu je vedno sledila tudi sama. Kolikokrat je povsem na svoje stroške predstavljala Sloveniji in svetu zasavsko kulinariko. To so imeli priložnost poskusiti člani svetovnega novinarskega kongresa na Ljubljanskem gradu in prestižni gostje številnih drugih kulinaričnih prireditev, ki se jih je udeležila. Morda se je na začetku kdaj počutila potisnjena ob rob priznanih slovenskih hotelov in restavracij, bila razočarana zaradi zasavske neenotnosti, ko jo je sama v družbi Primorcev in Prekmurcev vendar samozavestno zastopala, a s svojim izostrenim čutom za predvidevanje je s pristno zasavsko kulinariko navdušila tudi najbolj petične goste.

Ob osvojeni nagradi za življenjsko delo se ji končno zdi, da so njen trud prepoznali, predvsem pa, da so prepoznali Zasavje, za katerega promocijo se je tolikokrat in na tako različnih koncih borila. Zdaj si upa še glasneje pozvati regijsko razvojno agencijo, zasavske občine, morda pa tudi litijsko, da končno in čimprej zaščitijo zasavsko jetrnico. In ustanovijo zasavsko turistično agencijo, ki bo opravljala posle, pri katerih je trenutno še najbolj – pravi – uspešna Steklarna Hrastnik. Ta skozi industrijski turizem goste usmerja tudi k njim v Podkum, kjer jim postrežejo v »steklarski« maniri.

Marija Čop je prokuristka družinskega podjetja, ki zaposluje osem ljudi, je tudi članica obrtne in kmetijske zbornice, upravnega odbora trgovinske zbornice in upravnega odbora sekcije za trgovino pri obrtni zbornici. Kljub prepoznavnosti Čopove gostinske ponudbe in osvojenim nagradam morajo vsi zaposleni vsak dan znova prijeti za delo, ker je račune pač treba plačati, pravi. Pri tem jim ne pridejo naproti nobena sredstva, ki so sicer namenjena društvom, kmečkim turizmom in podobnim. Zanašajo se lahko le na svoje pristne sestavine, iz katerih sestavljajo uspešno podjetniško zgodbo že več desetletij. O njih morda Marija Čop kakšno reče tudi s svojo skoraj 90-letno taščo, h kateri zjutraj vedno pride na kavo, Lojzi pa na čaj, in katera jim še vedno skuha priljubljene domače jedi in kompot.

Tatjana Polanc Kolander

Članek je bil objavljen v Zasavskem tedniku, letnik 4, številka 10.

Isti avtor