ponedeljek, 27 maja, 2024

Iz te kategorije

V spomin Danilu Bučarju

Danilo Bučar se je rodil 8. junija 1896 v Črnomlju. Njegov oče je dobil mesto sodnega svetnika v Novem mestu, zato se je družina preselila tja. Mladenič je bil glasbeno nadarjen, imel je izreden posluh, vendar mu oče ni dovolil študija glasbe. Bil je samouk in se naučil igrati več instrumentov. Pri profesorju Hladniku se je naskrivaj, brezplačno, učil igrati klavir. Pri štirinajstih letih je ustanovil tamburaški orkester, leto kasneje je vodil ženski oktet.
Danilov oče je bil lovec in strasten metuljar, zato je napisal knjigo Slovenski metuljar, naslovnico zanjo je narisal Danilo, saj je tudi lepo risal. Ker z glasbo ne bi zaslužil dovolj za preživetje, se je med 1914 in 1949 zaposlil v farmaciji. Najprej je služboval v Puli, nato na Jesenicah. Tam je srečal ljubezen svojega življenja, Metko Hahm, ki je bila sorodna duša. Ko je dobil službo v Ljubljani, mu je kmalu sledila tja. Po poroki se jima je rodila edinka Neda, živahno dekle.

Njihovo življenje je bilo pestro, ves čas povezano s kulturo.

Danilo je znal zabavati ljudi z igranjem na klavir in petjem. Sam je komponiral na različne tekste, nekatere med njimi je napisala njegova Metka. Po koncu farmacevtske kariere je postal urednik glasbenega programa na radiu Ljubljana in to delo opravljal do leta 1966.

Za človeka, ki se je ukvarjal z vsem srcem s kulturno dejavnost, se je podrl svet, ko ga je drugič zadela kap in ni mogel več igrati klavirja, ker mu je nagajal mezinec, da ga ni mogel več uporabljati tako kot prej.

Vse, kar je Danilo Bučar počel, ustvarjal in delal, ni mogoče strniti v nekaj besed. V družini so imeli vsi veliko veselja z umetnostjo, tako je med drugim pomagal organizirati jeseniško gledališče po prvi svetovni vojni, kasneje je bil režiser in dirigent, včasih tudi igralec v Šentjakobskem gledališču  v Ljubljani. Takrat se je začel ukvarjati s komponiranjem in napisal prvo igro z godbo in petjem Študentje smo.

Pri delu sta se dobro dopolnjevala z ženo Metko. Skupaj sta kolesarila, da sta zbirala stare pesmi Bele Krajine in Dolenjske. Uglasbil je številna besedila, pomagal pevskim skupinam …

Pri njem je odraščal njegov vnuk Vitan Mal, ki nadaljuje z umetniškim delom kot pisatelj, saj pravi, da nima posluha za petje, a natančno ve, kdaj je kaj narobe zapeto. Na žalost ni Danilo Bučar dočakal vnukovega prvenca Ime mi je Tomaž in njegovih drugih knjig in filmov.

Za lep večer so bili nastopajoči nagrajeni z aplavzom, Vitan in Klemen Mal pa sta se zahvalila, da so predstavili delo njunega deda in pradeda.

Irena Vozelj 

Previous article
Next article

Isti avtor