»Hrana je naša največja razvada. Vsak posameznik bi s pravilnim odnosom do hrane lahko ogromno doprinesel k reševanju težav lakote v svetu. Preštevilni lačni hrane nimajo, prav tako mnogi pa jo imajo v preobilju. Včasih je bilo preprosteje, ker je bila izbira hrane skromnejša, a me osebno to ni in ne bi motilo. Sem neke vrste gurman, ki rad poizkusi nov okus, a se rad vračam k preizkušenim dobrotam. Tako zelo uživam tudi v zasavskih jedeh, npr. domačem zasavskem funštercu. Močna knapovska hrana, čeprav pravih knapov več ni, še vedno tekne mi.«
Damjan Gajšek, komandir PP Zagorje ob Savi


»Čisto nič lepa beseda funšterc ne obeta nekih kulinaričnih užitkov, a ta preprosta knapovska jed je še danes kdaj pa kdaj na mojem jedilniku. Da bi se lepše slišalo, so ji rekli tudi knapovsko sonce, ampak v naši hiši je bil funšterc vedno funšterc, sestavine zanj niso bile drage (knapovske plače so bile še v petdesetih in šestdesetih mizerne), nasitil nas pa je. Pa bil je okusen, saj je bila mama prava “šefinja”.  Resnici na ljubo so mi šle bolj v slast očetove jetrnice, enkrat v letu v času kolin. Boljših nisem jedel nikoli več. Ko sem spoznal bodočo ženo, sem prvič okusil še eno jed. Ta je bila značilna za kuhinje steklarskih družin in njeno ime je prav tako grozno: krumpantoč, okusni polpeti iz naribanega krompirja, ki se danes celo redno pojavlja kot prigrizek na prazničnih prireditvah in še vedno tudi pri nas doma in ta je najboljši (tudi moja žena je “šefica”). Nikoli si pa pred leti ne bi mogel predstavljati, da bomo imeli kdaj v Hrastniku festival zasavske kulinarike, na katerem bo množica ekip tekmovala v peki funšterca.«

Branko Klančar, fotografski mojster z Dola pri Hrastniku


»Bojim se, da imamo do hrane v splošnem zelo slab odnos. Ogromne količine hrane, ki jo zavržejo v trgovinah, ker jim je potekel rok, so le en pokazatelj tega. Zaradi predpisov, s katerimi je naše življenje urejeno tudi tam, kjer se je zdrav človeški razum skozi stoletja izkazal za najbolj učinkovitega, prihaja do absurdov, ki še dodatno polarizirajo svet. Lakota na eni in tone odpadne, a še vedno uporabne hrane na drugi strani. Na raznih zabavah (še posebej zasebnih) je preobložena miza sinonim za dobrega gostitelja, čeprav gre za količino, ki bi sicer zadostovala za nekaj dni. Prepoln želodec in dobro počutje ne gresta skupaj in tega bi se morali bolj zavedati. Ostanki hrane v smeteh me resnično prizadenejo, zato se pri kuhi držim načela manj je več. Najbolj vesela sem, če pri kosilu izpraznimo lonce in ostane še nekaj prostora za sladico. Takšno ravnanje posameznika verjetno ne pripomore k izboljšanju krize v revnih državah, a če bi večina ravnala s hrano drugače, bi se stanje izboljšalo. Sicer pa sem mnenja, da pri hrani, kot tudi drugje, nobena skrajnost ni dobra. Zato se na domačem jedilniku znajde skoraj vse. Radi imamo tradicionalne domače jedi, včasih preizkusimo tudi kakšen eksotičen recept. Ob vikendih najbolj uživam ob dolgih zajtrkih, ko si cela družina vzame čas in se nikomur ne mudi. Pomembno ni le to, koliko in kaj poješ, pomembna je tudi kultura prehranjevanja.«

Jelena Keršnik, ravnateljica GESŠ Trbovlje


»Sem velik pristaš domače enostavne hrane in zelo nerad eksperimentiram in poizkušam nekaj novega. Klasika pri meni vedno zmaga, zato načeloma ne zahajam v takšne restavracije, kjer imajo kakšne specialitete. Sicer sem pa ravno sedaj malce spremenil način prehranjevanja in gledam, da jem čim bolj zdravo. Od naših zasavskih jedi bi nekako izpostavil klobase jetrnice, ki so tople res dobre, in pa funšterc.«

Matic Jere, pevec skupine Bohem iz Zagorja


»Kot je splošno znano, je lakota v svetu posledica prevelikih ekonomskih razlik in izkoriščanja sočloveka. Na žalost je človek človeku še vedno volk. Sam se prehranjujem vegetarijansko in kot prehranski svetovalec skrbim, da je v hrani dovolj vseh mikro in markohranil, ki zadostijo mojim potrebam rekreativnega športnika. Od lokalnih jedi poznam funšterc, genedirmarš in krumpantoč. Na mojem jedilniku jih ni, saj imajo dosti preveč kalorij in maščob, kar pa je razumljivo, saj so pri nas ljudje v preteklosti morali poskrbeti za zadosten kalorijski vnos, kar je bilo ob pomanjkanju hrane in slabem ekonomskem stanju težko uresničljivo. Letos smo kot društvo sodelovali tudi na festivalu zasavske kulinarike Funšterc v Hrastniku, kjer smo predstavili funšterc v malo bolj sodobni in sladki obliki. Drugače sem pristaš tega, da kupujemo lokalno hrano in se prehranjujemo sezonsko, zato pa se na moji mizi velikokrat najdejo jedi na žlico, narejene iz krompirja, fižola in zelja.«

Mitja Duh, vaditelj športne rekreacije iz Trbovelj