Hrastničan dr. Tadej Kralj je prejel prvo nagrado na nagradnem natečaju Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za doktorsko disertacijo Raba slovenskega jezika pri predstavnikih slovenske skupnosti v Torontu. Nagrade mu je minister Matej Arčon podelil 28. septembra 2022.
V obrazložitvi so med drugim zapisali: »Dr. Tadej Kralj v svoji doktorski disertaciji obravnava slovenščino kot dediščinski jezik v slovenski skupnosti v Torontu. Mentorica je bila dr. Nataše Gliha Komac, somentorica dr. Marjetka Golež Kaučič. Dr. Kralj izhaja iz uvodne ugotovitve, da so pripadniki slovenske skupnosti slovenščino ohranjali, kljub vključevanju v družbeno, gospodarsko in kulturno življenje, prvenstveno v družinskem okolju in v organizirani slovenski skupnosti ter jo v večjem obsegu prenašali na svoje potomce v prvih valovih priseljevanja kot v sodobnem času. V nalogi je predstavljena vsestranska uporaba slovenskega jezika v različnih socialnih funkcijah in različnih oblikah, ki so soodvisne od izobraženosti govorca in socialnih funkcij, torej kot orodje medsebojnega sporazumevanja znotraj sodobnikov in pripadnikov različnih generacij.
Dr. Kralj izvede raziskavo na 50 naključno izbranih predstavnikih slovenske skupnosti v Torontu, pri čemer jih 12 pripada prvi, 13 drugi ter 25 tretji in četrti generaciji. Proučeval je etnolingvistično vitalnost slovenskega jezika, ob tem pa pripravil predloge za ohranjanje slovenščine oziroma jezikovno načrtovanje rabe slovenščine v družinskem okolju in v skupnosti med slovenskimi izseljenci v Kanadi. Dodana vrednost naloge je tudi podroben prepis strukturiranih intervjujev z diakritičnimi znaki in razumevanje medgeneracijskih in znotrajgeneracijskih razlikovanj uporabe slovenskega jezika, s čimer se utirja poti za nadaljnje raziskovanje slovenske skupnosti v Kanadi.«
Tadeja Kralja v Hrastniku poznajo predvsem kot učitelja slovenskega jezika na OŠ narodnega heroja Rajka. Miren in skromen moški v sebi skriva ogromno znanja, interesov, raziskovalne žilice in preprosto zna z otroki. Strog, ko je treba, po drugi strani pa zna pristopiti k otroku na prav poseben način, da jih motivira.
Slovenski jezik zanj ni le profesija, s katero se ukvarja. Na temo doktorske naloge je vplivalo življenje. Že v študentskih letih se je zaradi prijateljev, ki so se preselili v Kanado, med počitnicami tja večkrat odpravljal. Ker mu že takrat bodoča poklicna deformacija ni dala miru, je poslušal, kako uporabljajo naš jezik v slovenski skupnosti v Torontu. Tudi to, kako so med drugim pobirali zasavsko narečje, ga je pritegnilo, da se loti podiplomskega raziskovanja. Skozi nalogo ugotavlja, da je prva generacija zelo vešča uporabe jezika v vsakdanjih govornih situacijah (skupnost in družinsko okolje). Gre za Slovence, ki so prišli v Kanado po 2. svetovni vojni in jezik prenašajo na svoje otroke. Druga generacija, večinoma rojena v Kanadi, slovenski jezik še vedno dobro ohranja. Na kulturnem nivoju tudi pojejo slovenskih pesmi, uporabljajo molitve, plešejo tradicionalne plese ter pripravljajo slovensko kulinariko. Tretja in četrta generacija v vsakdanji komunikaciji jezik izgubljata; poznata vsakdanje skromne stavčne izraze in nekatera poimenovanja. Ljudske pesmi pa včasih poznajo celo bolj kot mi v Sloveniji.
A o izgubi maternega jezika v Torontu še ne bomo govorili. Tadej ugotavlja, da tam Slovenci redno poskrbijo za obujanje in ohranjanje našega zaklada. Ob sobotah si učitelji slovenskega jezika in mladina vzamejo čas ter skrbijo za poučevanje jezika, kulture, zgodovine, geografije, glasbe in vsega drugega. Slovenski dom pa je skrbi še za odrasle. Niti epidemija jih ni ustavila. Na daljavo so začeli z izvajanjem posebnega programa za posameznike. S tutorji iz Slovenije so se preko spleta učili ena na ena. Na takšen način so lahko prilagodili stopnjo potrebnega učenja. Pri zbiranju tutorjev je pomagal tudi Tadej. Program je postal tako uspešen, da se izvaja že tretje leto.
Tadej, ko ga nasloviš z ‘doktor’, najprej pove, da mu ne gre za naziv. Še vedno je ista oseba, ki kljub zaključeni disertaciji s Torontom še vedno sodeluje. Preprosto zanimivo je in to je gotovo temelj njegovega uspeha. Na koncu le zaključiva, da tisti ‘dr.’ ob imenu stoji kot simbol in opomnik, da je dosegel nekaj res dobrega. In ne glede na to, da se je pod doktorsko disertacijo že dokončno podpisal, se ideje in želje oblikujejo naprej. Ko zaključiš en cilj, se ponavadi slej ali prej oblikuje nov. Kakšen bo ta, Tadej zaenkrat še ne izda. Upa le, da bo nalogo lahko delil med ljudi, ki jo bodo z zanimanjem prebrali.
»Kjerkoli najdete nekaj izjemnega, boste našli prstne odtise odličnega učitelja,« je ob Tadejevem uspehu zapisala misli Arneja Duncana Občina Hrastnik. In dr. Tadej Kralj je točno to.
Jasmina Janjić
Foto: Urad RS, zasebni arhiv
