Pogovor med dvema učiteljicama Osnovne šole Ivana Cankarja Trbovlje: N: »Kaj praviš, bi mogoče letos lahko izvedli izmenjavo?« S: »Mislim, da bi šlo. Dogovoriva se z ravnateljico.«

Tako se je začelo. No, skoraj. Pred tremi leti je OŠ Ivana Cankarja Trbovlje sodelovala v projektu, ki je vključeval izmenjavo z OŠ Matije Vlačića Labin na Hrvaškem. Takrat smo se tako učenci kot učitelji odlično ujeli. Morda tudi zato, ker imata obe mesti zelo podobno zgodovino – obe gradita sedanjost in prihodnost na rudarski dediščini.

Ker smo želeli stike ohraniti in ker mislimo, da je spoznavanje drugačnosti, drugega jezika, druge kulture, druge države velika dodana vrednost v šolanju otrok, smo komaj dočakali, da smo lahko obudili pretekli projekt. Pri projektu so pomagali donatorji iz naše občine.

Najprej se je bilo treba dogovoriti s sodelavci v Labinu. Seveda sta bila učitelja takoj za. Potem sva idejo predstavili učencem sedmega in osmega razreda. Na obeh šolah se je za sodelovanje v projektu odločilo po sedem učencev. Labinski učenci so izpolnili vprašalnik o sebi. Naši učenci pa so si na podlagi izpolnjenih vprašalnikov izbrali vsak svoj par. Zakaj par? Ker otroci bivajo pri gostiteljskih družinah. Tako je stik najbolj pristen. Izkazalo se je, da so otroci zelo kompatibilni in ni bilo nobenih težav pri spoznavanju in kasneje pri gostovanju.

Prvi del projekta – izmenjava v Trbovljah je že za nami. Gostje iz Labina so prišli k nam v ponedeljek, 23. januarja, popoldne. Kakšno veselje! Otroci so odšli k svojim gostiteljem, učitelja pa v svojo nastanitev v ZMŠT. V torek smo nekaj časa namenili temu, da smo se v živo spoznali. Po malici smo jih odpeljali do Prometeja, ki jih je navdušil s svojo veličino. Pa tudi razgleda na Trbovlje ni za zanemariti. Po toplem čaju smo odšli v šolo na kosilo. Sledilo je prosto popoldne. Nekateri so ga preživeli na sankanju, drugi so se družili po svoje. Vsekakor pa vsi na snegu. Ta je bil mogoče najbolj zanimiv, saj v hrvaški Istri sneg ne pade ravno pogosto in nekateri so bili na snegu prvič. V sredo smo vsi skupaj obiskali Zasavski muzej Trbovlje in si ogledali njihovo stalno razstavo. Sledil je obisk 4. DRITLA in virtualno plezanje na najvišji dimnik v Evropi. Po šolskem kosilu smo obiskali Občino Trbovlje, kjer nas je sprejela in prijazno pozdravila podžupanja Vesna Jesih. Po prostem popoldnevu smo si vsi skupaj privoščili pice v lokalni piceriji. V četrtek so naši učenci svojim gostom pokazali, kako izgleda pouk na naši šoli. Prehitro je prišel čas za slovo. Na dvorišču sta se kar naenkrat pojavila kombi in avto, s katerima so odšli domov. Po slovesu smo odšli vsak na svoj konec, eni domov, drugi k pouku. Vsi pa z mislijo na pomlad, ko bomo vrnili obisk. Seveda vsi komaj čakamo, da se zopet vidimo.

SP in NM

Foto: OŠ Ivana Cankarja Trbovlje