Tla so izjemno pomemben naravni vir. V Sloveniji posebne strategije za ravnanje s tlemi še nimamo, tematike se dotikata kmetijska in prostorska zakonodaja ter tudi osnutek Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050. Na ravni EU je bila sprejeta Strategija za tla do leta 2030 (2021), katere glavni namen je vzpostaviti ustrezen monitoring tal, preprečiti in omejiti nekontrolirano in razpršeno pozidavo ter posledično dokončno uveljaviti princip ničelne pozidave.

V sodelovanju s strokovnjaki z Univerze v Ljubljani, ki dobro poznajo regijo in tematiko tal so pripravili regionalno delavnico na temo kakovosti in skrbi za tla v Zasavju.

Evropski projekt PREPSOIL, financiran s strani Evropske unije kot pripravo misije za tla, naslavlja prav to problematiko in sicer, na kakšen način trajnostno in kakovostno ravnati s tlemi. Vodilni partner v projektu je danska univerza v Aarhusu, poleg nje pa sodeluje še 18 partnerjev. Projekt se je začel julija 2022 in se bo končal junija 2025.

Aktivnosti v zasavski regiji

Regionalno razvojno agencijo Zasavje so povabili k sodelovanju pri projektu, saj so Zasavje kot eno izmed evropskih porudarskih regij spoznali kot študijski primer v projektu. V študiji bodo predstavili stanje tal v regiji, dejavnosti in dejavnike, ki so vplivali na tla v preteklosti, ki vplivajo tudi sedaj in bodo pomembni za stanje tal v prihodnosti. V ta namen bodo s pomočjo zunanjih strokovnjakov z Univerze v Ljubljani, ki dobro poznajo regijo in tematiko tal, na delavnici pripravili in predstavili stanje na področju tal v Zasavski regiji.

Ugotovili so, da je v regiji veliko urbanizacije zaradi katere so na udaru najboljša kmetijska zemljišča. Ključni dejavnik, ki vpliva na stanje tal, so vremenske razmere (velika količina padavin spodbuja hudorniško erozijo, kar vodi do plazov in poplav). Pri revitalizaciji degradiranih območjih je zelo vprašljiva ustreznost sanacijskih ukrepov, velik problem je tudi gradnja trgovskih središč, saj so v večini grajene na ravninah in pa opuščanje kmetij, ki dolgoročno vodi v zaraščanje.

Pomembno je, da bodo v prihodnosti veliko pozornost posvečali monitoringu tal z analizami, osveščanju prebivalstva o stanju tal in izobraževanju o tleh že od vrtca naprej. Udeleženci so predlagali, da se ustvarjajo novi projekti za vzpostavitve vrtičkarskih območij (brez uporabe FFS), v teku je tudi že projekt, kjer proizvajajo gnojila iz komposta. Udeleženci so mnenja, da je potrebno veliko narediti tudi za pravilno ravnanje z odpadki in da bi morala biti država tista, ki bi morala preprečiti delovanje podjetij, ki onesnažujejo tla, analize tal pa bi morale izvajati neodvisne institucije z neodvisnimi analizami.

Savus

Foto: RRA