Vedno, ko sem v družbi staršev, načnemo temo vse bolj porajajočega nasilja med otroci. Veliko je ugibanj, kje so vzroki za takšno vedenje.
Pred dnevi sem se pogovarjala z mamico odraščajočega sina, ki je prepoznala povezavo med igranjem računalniških igric – še posebej med fanti popularne strelske igre – in njegovim vedenjem.
Obe sva zavzeli stališče, da virtualni svet, ki ga ponujajo vse bolj dovršene igre, ponujajo otrokom pobeg iz realnega sveta in jih zasvajajo.
Prepoznala je, da njen sin postane po taki igri kljubovalen, razdražljiv, celo agresiven in žaljiv. Zato mu v takih situacijah za dalj časa onemogoči dostop do vseh zaslonov. Njegovo vedenje se tedaj zelo hitro in občutno spremeni.
Pri tem se je vprašala, kako otroku postaviti meje? Kdaj je meja ravno pravšnja in kako naj to starši vemo? Otroku ni vedno lahko reči ne. Vsakemu staršu ni samoumevno, kaj storiti, ko se otrok raztogoti. Ko je nesrečen, smo (pogosto) nesrečni tudi starši.
Začutila sem njeno stisko, ki jo verjetno čutimo vsi starši, kadar trčimo ob meje svojih sposobnosti vzgoje otroka.
Z zgodbo ne želim zaiti v moraliziranje ali strokovno razglabljanje o postavljanju meja že od dojenčka naprej. Dejstvo je, da smo vsi unikatni. Vsak otrok, vsaka mama, vsak oče. Vsak je oseba zase.
Nihče se ni rodil z védenjem, kako biti starš. Nihče ob rojstvu otroka ni prejel paketa starševskega znanja. V dobi nenehnih sprememb je včasih težko poskrbeti že zase, kaj šele vzgajati svojega otroka, in to pravilno vzgajati!
Zgoraj omenjeni mami sem dala preprost nasvet. Ta misel tudi mene v takih situacijah pomiri:
»Ni naključje, da si prav ti mama temu otroku. In prav tako ne, da je on tvoj otrok. En od drugega se učita. Ni dobrega brez slabega. Za življenje, ki sta si ga izbrala, potrebujeta oboje. Če vse nepomembno izbrišeš, ostane vajina ljubezen, vez med otrokom in staršem. In to otrok čuti. Otrok prepozna, kaj je pomembno.«
Barbara Vodeb
Barbara Vodeb je vzgojiteljica predšolskih otrok z več kot 25 let izkušenj. Pri delu je zelo kreativna ter nenehno v iskanju priložnosti za ustvarjalne in zanimive rešitve sodelovanja s starši. S samorefleksijo ves čas analizira svoje delo, z novimi uvidi in inovativnimi idejami pa ob zaznavanju sprememb prihajajočih generacij otrok spreminja svojo strokovno prakso.
Kot bodoča magistrica supervizije in coachinga je zasnovala program Coaching za starše. S svojim znanjem in bogatimi izkušnjami pri grajenju pozitivne samopodobe otroka, gibalnih dejavnosti in otroške risbe staršem pomaga olajšati in poenostaviti delo, razumeti njihovo vlogo, ter razvijati otrokovo zdravo samopodobo.
Starše aktivno povabi v vzgojni proces. Ob gradnji zaupanja in zavedanju, da je družina primarna celica in vzgojna pomoč njena dopolnitev, s starši vzpostavi enakopraven partnerski odnos. Prepoznati zna, kakšnega sodelovanja si želijo in jim tako ponudi zanimive in koristne vsebine v dobrobit družine.
Kontakt: Barbara Vodeb
