Jelka Jantol
Večerni sprehod
In šla je pod večer deževni sama na sprehod,
v lužah luči so bližnjih hiš nevihtni ples plesale.
Ničkolikokrat je že prehodila po isti ulici samotno pot,
samo sence vrb, topolov zavetje mislim so dajale.
Oči nemirno ji bežijo in koraki sami ne vedo do kod,
vsak čas bodo prilezle prikazni ven, da strup bi spet sejale.
Ime njegovo se bo v njej nebrzdano razraslo kot srobot,
a roki se ne bosta več prepletli v nekoč obljubljene daljave.
Naproti gredo ji zaljubljen par in star gospod,
v trenutku preplavijo jo misli nežne in sanjave,
bilo je prav tako nekoč nekje, morda prav tod.
A glej življenje mimo gre, povsod drugod,
In mimo nje hodijo zamišljene, neznane, tuje ji postave
v njih ne uzre ga, ker zanju se je za vedno izgubila pot.
Jelka Jantol je upokojena vzgojiteljica. Ima nekaj hobijev in vedno premalo časa. Oblikuje nakit, slika, piše kratko prozo in poezijo, rada bere, vrtnari, obožuje živali … Piše že iz šolskih časov, prav tako riše. Vodi društvo Lila Litija. Objavljala je v različnih publikacijah (Jesenske misli, Regrat, Rdeči veter, v publikacijah društva). Pesmi je predstavila tudi na samostojnem literarnem večeru ob razstavi svojih slik v Knjižnici Šmartno pri Litiji. Udeležuje se ex temporov, kreativnih delavnic pisanja in risanja, slikanja, taborov. Od svojega 38. leta živi v Litiji.
Foto: arhiv Savus
