Trisobno stanovanje sredi Trbovelj za slabih 140.000 evrov? Še nedolgo nazaj bi se temu najverjetneje nasmejali kot dobri šali, danes pa je to postala zasavska nepremičninska realnost. Dolga leta brez vidnega vlaganja v novogradnje so prinesla svoj davek – povpraševanje je močno preseglo ponudbo, zaradi česar cene stanovanj v skoraj pol stoletja starih blokih dosegajo tudi do 1500 evrov za kvadratni meter. Za primerjavo, to je približno dvakrat toliko kot pred petimi ali šestimi leti. Dotok stanovanj na trg pa je v zadnjem letu še dodatno omejila epidemija COVID-19.
Veliko starejših občanov, ki so nameravali prodati stanovanje in se preseliti v dom za ostarele, si je zaradi epidemičnih razmer premislilo, pojasnjuje Matijaž Cimerman iz nepremičninske agencije CIC. »V zadnjem letu povpraševanje po nepremičninah v Zasavju precej presega ponudbo, če govorimo o stanovanjih ali manjših stanovanjskih hišah. Največ povpraševanja je v zagorski občini, kjer je ponudba že dolga leta konstantno premajhna, pa tudi v Trbovljah se stanovanja in manjše hiše sproti prodajo,« stanje opisuje Cimerman, ki zasavski nepremičninski trg spremlja že več kot 30 let. Ta je v zadnjem letu še toliko bolj okrnjen, ker je bila lastnikom stanovanj, nastanjenim v domovih za ostarele, prodaja tako rekoč onemogočena, saj sami niso smeli zapustiti doma, veliko počasneje kot običajno pa so potekale tudi zapuščinske razprave, ki bi prav tako lahko sprostile prodajo novih stanovanj na trg.
Pomanjkanje nepremičnin na trgu ob ugodnih stanovanjskih kreditih je tako privedlo do stanja, ko so lastniki zaradi ogromnega povpraševanja svojim nepremičninam pričeli postavljati visoke, če ne celo pretirane cene, se strinja Cimerman. Dodaja, da nastavljene cene pogosto odstopajo od tistega, za kolikor lastniki stanovanja potem prodajo. »Za 1300 evrov za kvadratni meter površine naj bi se v Trbovljah lahko kupilo stanovanje v zelo dobrem stanju, renovirano in z novejšo opremo. Vendar pa žal takih stanovanj velikokrat ni na razpolago,« pojasnjuje Cimerman.
Na ogled stanovanja s šopom bankovcev v žepu
Zato se za takšna stanovanja med kupci odvija prava tekma, kdo bo hitrejši in bo kot prvi v vrsti že kar na ogledu stanovanja prodajalcu v roko stisnil šop bankovcev, ki bodo veljali za predujem. »Nikoli ne bom pozabila, kako smo šli na ogled stanovanja, ki je bil res v krasnem stanju in smo bili res zainteresirani za nakup. Ampak ko smo prišli do bloka je prišel lastnik do nas, se zelo lepo opravičil in povedal, da je stanovanje že prodano, ker je ravno pred nami nekdo že dal polog. Bili smo pa drugi na vrsti za ogled,« se takšne izgubljene bitke za spodoben kvartir danes v smehu spominja sogovornica, ki trg spremlja zadnje leto, aktivno pa so z družino v procesu nakupa stanovanja zadnje pol leta.
»Z možem nama je pomembno, da pridobimo dodatno sobo za sina, za neko normalno razmerje med tem, kaj dobimo, in ceno. To dvoje namreč, sploh v zadnjih mesecih, še zdaleč ni uravnoteženo. Tudi v krajih, ki so precej oddaljeni od Ljubljane, cene skokovito naraščajo, poleg tega je pa veliko pomanjkanje stanovanj, sploh za družine,« je o vrtoglavih cenah nepremičnin povedala Trboveljčanka, ki je v zadnjih mesecih bila priča tudi temu, da so kupci sami višali ponudbe. To gre lastnikom še bolj na roko, saj lahko za stanovanja v razmeroma slabem stanju kljub vsemu iztržijo dosti več kot bi še pred kakšnim letom ali dvema. »Večina stanovanj, ki so se prodajala v zadnjem času, je seveda starejših, saj se je včasih pač veliko več gradilo. Kar se mi zdi super, je to, da je bil v zadnjih letih dosežen velik napredek pri energetskih sanacijah stavb, saj to prinese višjo kakovost bivanja. Ne glede na to pa so stanja samih stanovanj dostikrat precej slaba, vsaj po mojih izkušnjah. Veliko stanovanj je namreč potrebnih celovite prenove, kar lahko prinese ogromno dodatnih stroškov. Poleg tega pa navadno energetske sanacije stavb, predvsem fasade, še niso odplačane in pade ta strošek na novega lastnika,« je izkušnjo pri nakupu stanovanja v Trbovljah povzela sogovornica.
Novogradnja da, a takšna, da si jo ljudje lahko privoščijo
Dodala je, da zelo pozdravlja pobude za gradnjo novih stanovanjskih blokov. Vendar, če si večina iskalcev teh nepremičnin sploh ne more privoščiti, po njenem mnenju ne moremo reči, da bi z novogradnjo dosegli bistven napredek. »Mislim, da sama gradnja novih stavb dolgoročno ni rešitev, saj ne moremo graditi v nedogled, če želimo ohraniti naravo, kot jo imamo zdaj. Pravi absurd je, da je na eni strani ogromno stanovanjskih hiš praznih, ali pa v njih živijo starejši ljudje, ki jih komaj vzdržujejo, v oskrbovane institucije zaradi nizkih pokojnin ne morejo, na drugi strani pa je veliko mladih ljudi, ki si ustvarjajo družine, pa nimajo kje živeti na svojem. Mislim, da bi bila odlična rešitev, da bi se takšne hiše preoblikovalo v večstanovanjske objekte, jih konkretno energetsko saniralo in naredilo čim bolj samooskrbne. Za to pa so potrebna seveda sredstva, ki jih mladi težko dobijo, ter sprememba v miselnosti ljudi, saj je za to potrebno veliko sodelovanja in misli na sočloveka – ne zgolj na profit,« razmišlja mlada Trboveljčanka.
A ne le stare stavbe, smiselno bi bilo prevetriti tudi trg najemniških stanovanj v lasti lokalnih skupnosti oziroma republiškega stanovanjskega sklada, menijo poznavalci. Tu so težavne predvsem subvencije, ki bremenijo občinske proračune, zaradi česar gradnja novih stanovanj za lokalne skupnosti ni stimulativna, pojasnjuje Gregor Brinjevec, direktor Stanovanjskega podjetja Zagorje. »Treba je najti sistemski vir financiranja neprofitne ali kako drugače poimenovane gradnje stanovanj. Tega politika ni rešila že več kot 30 let,« opozarja Brinjevec, ki sicer zagovarja spodbujanje najemnih stanovanj, gradnjo za trg in prodajo stanovanj pa bi prepustil zasebnikom.
Novogradnja v Zagorju sicer je na vidiku, in sicer pripravljajo projekt stanovanjskega bloka na Lokah pri Kisovcu. Gradil naj bi Spekter, ki je v lasti republiškega stanovanjskega sklada. Sprva so tam načrtovali gradnjo 56 stanovanj, vendar zdaj na zagorski občini pripravljajo prostorsko dokumentacijo za 27 stanovanj, je pojasnila Tatjana Podbregar, vodja občinskega oddelka za okolje in prostor, Brinjevec pa je dodal, da bo večina stanovanj po njegovih informacijah najemniških.
Tako blizu avtoceste in nobenega interesa za gradnjo
Poleg omenjene lokacije imajo v Zagorju že nekaj let sprejete podrobne prostorske načrte še za Borovniško naselje v Kisovcu, kjer je investitor načrtoval dva poslovno-stanovanjska objekta s po 27 stanovanji, za večstanovanjski objekt z osmimi stanovanji na Ulici talcev ter za tri stolpiče s po osmimi stanovanji na Cesti Borisa Kidriča. Za gradnjo so sicer primerna tudi še druga območja, je dejala Podbregarjeva, vendar interesa zasebnih investitorjev za gradnjo novih stanovanj v Zagorju kljub stanju na trgu še vedno ni.
Morda pa bodo priložnost zaznali v močno povečanem povpraševanju Ljubljančanov, ki se zaradi astronomskih cen v prestolnici ozirajo v okoliške regije, med njimi tudi v Zasavje. Po naših informacijah je bilo iz Ljubljane veliko klicev tudi za nakup 23 stanovanj v bloku Vila Park, ki ga bo v Trbovljah na območju nekdanje vile Hauck že v prihodnjih tednih pričel graditi Rudis. Več informacij o izjemnem zanimanju za novogradnjo, ki naj bi jo stanovalcem v drugi polovici prihodnjega leta, bodo na Rudisu lahko dali, ko bodo dobili gradbeno dovoljenje, so sporočili iz podjetja, kjer so sicer že ob podpisu pogodbe za nakup zemljišča namignili, da ta blok zelo verjetno ne bo zadnji, ki ga bodo zgradili v Trbovljah.
V Trbovljah si želijo več hiš, v Hrastniku najemniških stanovanj
Tovrstne naložbe pozdravljajo tudi na trboveljski Občini, kjer samozavestno razlagajo, da se s številnimi investicijami in razvojem mesta veča tudi povpraševanje po stanovanjih, kar pomeni, da si ljudje želijo ostati v mestu. »V Trbovljah zaznavamo predvsem povpraševanje po novejših, boljših stanovanjih, pri čemer po našem mnenju prevladuje zanimanje za nakup in ne le za najem. Zato nas veseli, da se bo v kratkem začela gradnja Vile Park. Prizadevamo pa si in v skladu s tem vodimo aktivnosti, da bi v kratkoročnem časovnem obdobju prišlo do gradnje večstanovanjske stavbe na prostoru nekdanjega samskega doma na Savinjski cesti ter, da bi nam uspelo urediti zemljišča za gradnjo več individualnih stanovanjskih hiš,« so sporočili iz trboveljske Občine In dodali, da prav zaradi tega gradnje najemnih stanovanj ne predvidevajo, pač pa redno obnavljajo obstoječi stanovanjski fond. Občina Trbovlje tako v letošnjem letu za investicijsko obnovo stanovanj namenja okoli 290.000 evrov, za tekoče vzdrževanje pa še dodatnih 80.000 evrov.
Čeprav cene stanovanj v Hrastniku ne dosegajo tistih iz sosednjih občin, tudi tam v zadnjem obdobju naraščajo, ponudba pa ne zadostuje povpraševanju, opažajo tudi na hrastniški Občini, kjer si prav zaradi zanimanja iz drugih regij obetajo več možnosti za novogradnje. V občini namreč zaradi preselitve 87 družin iz industrijske cone na Cesti 2. maja primanjkuje tudi neprofitnih stanovanj, zaradi česar so se odločili, da bodo zgradili novo stanovanjske naselje na Resnici, je pojasnil Sebastjan Landekar iz oddelka za razvoj, premoženjske in pravne zadeve. Gradnja naj bi se pričela sredi prihodnjega leta, 11 milijonov evrov vredno investicijo pa bo občina izvedla skupaj s Spektrom. V novem naselju bo tako v prvi fazi zgrajeno predvidoma 72 stanovanj, ki bodo namenjena tako za prodajo kot tudi za najem, je pojasnil Landekar in še povedal, da se na letni ravni sicer sprosti tudi okoli 50 neprofitnih stanovanj, vendar jih trenutno vsa sproti porabijo za preseljevanje družin iz prej omenjene industrijske cone. Za potrebe prenove stanovanj v občinski lasti sicer občina Hrastnik letno nameni povprečno 100.000 evrov.
Sabina Lokar
Foto: Vukašin Šobot, Marko Planinc
