Ob občinskem prazniku Občine Trbovlje smo se pogovarjali z županjo Jasno Gabrič o aktualnem dogajanju v občini, uspehih in načrtih, pa tudi o malo bolj začinjenih stvareh.

Gospa županja, katera je najboljša stvar, ki se je zgodila Trbovljam v zadnjem letu od prejšnjega občinskega praznika?

Najboljša stvar je ta, da smo že podpisali že tri od štirih pogodb za evropska sredstva in smo najbrž eni redkih občin, ki ji je to uspelo. Mogoče bi dodala zraven tudi nakupovalno središče, ker se to ne zgodi vsako leto, tudi na deset let ne. Mislim na takšen objekt na tako veliki površini, ki v trenutku, ko se odpre, na novo zaposli več kot sto ljudi. To so razlogi, zaradi katerih lahko na koncu rečeš: ja, mesto gre naprej, se razvija, diha z okolico in ljudmi in na takšne stvari se je vedno lepo ozreti.

Kaj ste ponudili Evropi, da vam sofinancira projekte?

Tako Evropa kot v enem delu država, mi bomo dali manjši lastni delež, nam bo omogočila uresničitev teh projektov. Kar 80 odstotkov sredstev bo prišlo iz Evrope in države za te projekte. Prvi projekt, pogodbo smo podpisali pred mesecem dni, je vreden več kot dva milijona evrov. Gre za prenovo industrijske cone Nasipi, za gospodarstvo in podjetnike. Projekt smo tri leta pripravljali in snovali skupaj s podjetniki, ki delujejo v tej coni. Skozi projekt smo skušali uresničiti čim več stvari, ki jim bodo koristile pri delu, jim omogočile boljši in lažji razvoj v industrijski coni.

Drugi projekt je izgradnja povsem nove stavbe Zasavskega podjetniškega inkubatorja, kjer se bodo razvijale nove tehnologije. Na voljo bo nekaj več kot milijon evrov za izgradnjo in okoli pol milijona evrov za opremo, ki bo sodobna in tehnološko napredna.

Tretji projekt je očem bolj neviden, saj je pod zemljo. Je pa toliko bolj pomemben. Ljudje včasih ne razmišljamo, kam gredo naše fekalije. Potegnete vodo v školjki in zgodbe je konec. Vendar se takrat za naše fekalije pot šele dobro začne. Zaradi tega projekta, ki je vreden okoli pol milijona evrov, bo občina Trbovlje imela po končani izvedbi znotraj mesta, kjer sedaj še ni kanalizacijskih vodov, priklopljenih na glavno čistilno napravo, skoraj 100 odstotno pokritost. To bo zelo dobro, projekt bo veliko pomenil za naravo in naše mesto. Potok bo še bolj čist, narava bod dihala tako kot mora.

Kje je bolje živeti v občini Trbovlje, v mestu ali na podeželju?

To ni vprašanje, ki bi imelo lahek odgovor. Odvisno od človeka. Kdor ima rad tišino, mir, prostor zase, zvok pristne narave in mogoče tudi malo drugačne, bolj medsoseske odnose, gre malo izven Trbovelj na podeželje. Kdor si pa želi, da je ves čas v nekem vrvežu, da ima na dosegu roke čisto vse, res da ob bolj izpostavljen prometu in tudi emisijam, takšen bo pa rajši v mestu.

Si želite v Ljubljano voziti po tunelu do Savinjske doline ali je pot, po kateri vozite danes, za vas v redu?

Ne, današnja pot absolutno ni v redu. To priznavajo tudi ljudje na nacionalni ravni, zadolženi za to področje. Ne le za osebna vozila, predvsem je problematičen tovorni promet. Tista podjetja, ne samo v Trbovljah, ampak v celotnem Zasavju, ki izvažajo, morajo tone in tone svojih produktov čimprej dostaviti do končnega kupca. Sedaj je to otežkočeno. Z veseljem naznanjam, da je država v teh dneh podpisala pogodbo za pripravo dokumentacije. Začela se bo pripravljati študija variant za rešitev prometnih zagat. To pomeni, da bomo v roku enega leta in dveh mesecev imeli na mizi različne variante, na podlagi katerih se bomo lahko odločali, katera je tista, ki je realna in ki bi čimbolj zadostila našim željam. Ne gre le za tunel ampak celotno povezavo naše regije na A1. Mi bi radi cesto, ki bo zgrajena od Zidanega Mosta do Hrastnika, nadaljevali od Hrastnika do A1 in tako povezali tako Posavje kot regijo Zasavje na avtocestni križ.

Se pravi tunel je nuja?

Po moje ja. Če kaj hodite smučat v tujino, sploh k našim severnim sosedom, potem veste, da so tam tunele delali kot za šalo. Manjše, večje, samo zato, da so se izognili vasem, tistim majhnim po par sto prebivalcev. Ne vidim razloga, da ne bi nekje v prihodnosti našli toliko moči, da bi ga zgradili. Kajti multiplikator in učinek te povezave je neizmerljiv. Lahko ga izmerite do neke mere, a bo imel tolikšen učinek na celotno regijo, da čisto vsega ne boste mogli prikazat v številkah. In to mislim v dobrem smislu.

Ali hidroelektrarne na srednji Savi prinašajo več dobrega ali slabega za Zasavje?

Mnenja so zelo deljena. Mislim, da je ta zgodba predvsem pomembna za državo kot celoto. Vprašati se moramo, ali želimo biti v večjem delu odvisni od tujine, kako bomo preskrbljeni z energijo, želimo biti samozadostni. V prvem valu epidemije se je večkrat pokazalo, kako dobro je, da je država kar se prehrambnih verig tiče in še kakšnega drugega področja, samozadostna. Kako smo bili odvisni od mask s Kitajske, ki smo jih čakali tedne in tedne in kako smo iskali po državi, kdo vse zna šivat, kdo še ima to znanje, kdo lahko čimprej zavrti proizvodnjo, da bi bili državljani in državljanke preskrbljeni z najbolj nujnimi potrebščinami. Enako bo nekega dne z energijo. Potrebno se je vprašati, ali bomo kot država  samooskrbni z energijo ali ne. Ali je to dobro za lokalno okolje ali ne. Mislim, da so bolj pomembni nacionalni interesi kot lokalni. Vsekakor si pa lokalna skupnost želi, da se v sklopu tega projekta prisluhne tudi lokalni skupnosti. Želi si, da se nekaj dobrega, če bomo že mi nekaj dobrega naredili za državo, naredi tudi za lokalno okolje. To je potrebno razumeti. Tu ne vidim nič spornega. Kar se pa okoljskega problema tiče, bi težko odgovorila na te dileme. Tisti, ki so pristojni za okolje, naj pripravijo študije o vplivu na okolje. Vsekakor je pomemben tudi okolijski vidik takšnih naložb.

Ko sva že pri okolju. Je bolje voziti smeti v Celje kot pa Unično?

Če sva že pri okolju … Ja, seveda, v Hrastniku so smeti zakopane in bodo tam še naslednjih sto let. S tem zelo posegamo v naravo. V Celju se jih pa sežiga. Seveda ne tako, kot je bilo mišljeno v naši cementarni. Za ta namen je bila v Celju zgrajena sežigalnica z minimalnimi izpusti v okolje, ki hkrati ogreva mesto. Iz tega vidika, kakšen pečat bomo pustili naravi, je ta pečat, ki se proizvaja v Hrastniku z okoljskega vidika slabši, kot ta, ki poteka v Celju.

Z vidika Trbovelj?

Z vidika Trbovelj in z vidika vseh ostalih.

Kakšni so sedaj odnosi med zasavskimi župani?

Jaz bom rekla, da nisem nikoli pošiljala kakšnih dopisov za hrbtom katerega od županov na državno raven, tako kot je to počel kateri izmed njih. Občina Trbovlje proti njim ne vlaga tožb, jih ne prijavlja na razne institucije … Iz naše strani je odnos v redu, ne morem pa tega trditi za ostale.

V obrtno poslovnih conah odpirate kar nekaj novih stvari. Kaj vas najbolj veseli, kar bo novega tam?

Najbolj nas veseli, pa da ne bom prehitro povedala, to bo predstavljeno javnosti šele 8. junija, da se z enim večjih podjetji dogovarjamo in bomo takrat podpisali pismo o nameri o izgradnji pametne tovarne na področju Lakonce, ki bi jo radi v prihodnjih dveh letih uredili in pripravili za uresničitev projekta. Ta bi prinesel Zasavju še vsaj najmanj sto delovnih mest, kasneje še kaj več. Hkrati bi to pomenilo za podjetje, da ostaja v naši regiji, in hkrati bi to za nas pomenil nov zagon, novo življenje v tem delu mesta. Kar se pa gospodarstva tiče, pa tudi velik korak naprej. Treba je dodati, da to bo izredno zahteven projekt.

Tam naj bi zrasel tudi nov stanovanjski del Trbovelj?

Stanovanjski del Trbovelj bo odmaknjen od te industrijske cone bolj proti severu, proti staremu ribniku. Občina si prizadeva, da bi tam začela urejati novo stanovanjsko naselje. Bomo videli, kako bodo stvari stekle, ker niso odvisne samo od nas. Potrebne bo veliko energije, še kar nekaj finančnih sredstev, da bomo pripravili projekt. Če bi bilo vse po sreči, če bi vsi, ki so v ta projekt vpleteni, opravili svoje delo, bi ta projekt bil lahko izipeljan v roku dveh let.

Se že pripravljate na rolanje na ledenici?

Ja, že brusim rolerje, bom rekla kar skate. (smeh) To je en projekt, ki nariše nasmeh na obraz. Pripravljali smo ga približno pet let, kar precej usklajevanja je bilo potrebno zaradi potoka, ki teče skozi parcelo. Veseli smo, ker Ledenica počasi dobiva končno podobo in 26. avgusta bomo zvečer na prav poseben in edinstven način predali prostor našim občanom in občankam ter seveda tudi vsem ostalim, ki bodo zašli v naše mesto. Da boste lahko skejtali, se vozili s kolesi, rolali, plezali na dveh plezalnih stenah, na brvi prišli iz ene strani na drugo stran, uredili bomo tudi dodatna parkirišča. Poskrbeli bomo za športno vsebino. Mladi in mladi po srcu bodo dobili rekreativno športni prostor in zgornji del mesta bo zadihal na povsem drug način, kot je dihal doslej.

Kdaj se bodo Trboveljčani spet vozili z e-kolesi?

Kolesa so se že vrnila. Naj še enkrat poudarim, morda so ljudje narobe razumeli. To ni kolo, ki si ga izposodiš in ga imaš v lasti cel dan, kot svoje osebno kolo. To je kolo, ki je namenjeno, da se od ene točke, na primer železniške postaje, pripelješ do recimo zdravstvenega doma. Tam pustiš kolo in greš peš do svojega cilja, recimo Sallaumniesa. Ali pa se pripelješ do parka in greš tja na kavo ali pa domov. To ni kolo, ki ga imaš in ga zadržuješ pri sebi več kot pol ure. Kolesa morajo krožiti med občani. Namenjeni so samo temu, da vas pripeljejo iz ene točke do druge, ne pred vaš domači vhod domov ampak čim bližje k vašemu cilju.

Povejte tri točke v trboveljski občini, kamor ste nazadnje peljali tistega, ki je prišel k vam na obisk od nekje drugje?

To je težko vprašanje, ker je bila zdaj korona in se kar ne upamo obiskovati. V času pred korono je bil to zagotovo zasavski virtualni muzej 4. dritl, potem ogled kakšne zbirke v zasavskem muzeju. Skoraj vedno obiskovalce peljemo tudi na naš zasavski triglav Kum. Če je bil obisk bolj gospodarske narave, potem smo radi obiskali Katapult. Seveda prija tudi kakšen krajši sprehod in kavica vmes.

Katerih drobnih stvari v občini se v naslednjem letu najbolj veselite? V letu do naslednjega občinskega praznika.

Drobnih kot manj vrednih kot 100.000 evrov? (smeh)

Manj vrednih kot 15.000 evrov.

(smeh) Ta je pa že težka, ker to so res drobne stvari, zeloj težko kaj izberem.

No, pa 100.000.

To so za nas drobni projekti. Izredno se veselim prenove našega največjega kulturnega hrama v sodelovanju z Zavodom kulturne dediščine Celje. Najprej se bomo lotili avle Delavskega doma. Izredno se veselim, to lahko zdaj povem, ker bo z rebalansom, upam, da potrjeno, da bi čez poletje na podružnični šoli Alojz Hohkravt eno učilnico v celoti preuredili v kinestetično učilnico. S tem bomo sledili novim metodam poučevanja. Strokovno je namreč dokazano, če se otroci čimveč gibajo in na takšen način pridobivajo znanje, da je tega znanja, ki ga pridobijo, bistveno več kot če samo stoično oziroma trdno sedijo in na so na miru ves čas pouka. To je projekt za mojo dušo, v takšnih projektih zelo uživam. Veselim se še enega. Trenutno je še na papirju, idejna zasnova je že bila narejena. Še leto bomo najbrž začeli projektiranje nove reševalne postaje 112. Ta se mi zdi zelo potrebna. Naši reševalci sedaj delajo res v neprimernih prostorih. Ne smem pozabiti še prenove prvega nadstropja na Rudarju, kjer bo dobila prostor medicina dela Zdravstvenega doma. Potem sledi še 112 center za obveščanje. Zelo se veselimo, končno bodo zagotovljeni normalni prostori za delo. In zelo se veselim, da bomo letos začeli risati in snovati prenovo in širitev trboveljske knjižnice. Tisto, kar je vidno, smo mi praktično zaključili in že snujemo nove projekte. Skupaj bodo vredni več kot 10 milijonov evrov. Med njimi bo tudi prizidek in prenova Glasbene šole, ter gradnja novega vrtca in šole.

Kje boste gradili novo šolo?

Na Opekarni, kjer so blagovne rezerve, vendar moramo prej urediti še nekaj stvari.

Najlepša hvala za pogovor.

Marko Planinc

Foto: osebni arhiv in arhiv Občine Trbovlje