Likvidacijski upravitelj RTH dr. Janez Žlak je na tiskovni konferenci v sredo, 23. oktobra, povedal, da so uspeli v letu 2019 prodati za 1,3 milijona evrov premoženja, do konca leta bo ta številka skoraj poldrugi milijon evrov. V 2020 nameravajo prodati še za 800 tisoč evrov. RTH bodo po načrtih likvidirali konec leta 2020, odprtih pa ostaja še kar precej stvari. Urediti bo treba monitoring v rudniku, dokončati sanacijska dela na površini in nekaj še v jami.
Tudi po likvidaciji podjetja bo z vsemi objekti potrebno upravljati. Na RTH ocenjujejo, da to prinaša letne stroške okrog milijona evrov (monitoring, stavbno zemljišče, elektrika, rente za družine umrlih in poškodovanih v rudniških nesrečah …)
Trenutno je v RTH zaposlenih 5 ljudi, 6 jih dela po podjemnih pogodbah, rudnik pa seveda nekatera dela opravlja še z zunanjimi sodelavci. Kadrovsko socialni program so lani zaključili, vendar je treba opraviti tekoča dela, je povedal Žlak. Največja težava je trenutno dogovor okrog prenosa oz. prodaje zemljišč, ki so po mnenju sanacijskega upravitelja v lasti RTH, po mnenju Sklada kmetijskih zemljišč pa pripada njim. Vendar v praksi temu ni vedno tako, razlaga Žlak. Iz naslova prodaje zemljišč računajo v Trbovljah na 5 milijonov evrov, ki bi jih porabili za načrtovana sanacijska dela. Če se ne bodo uspeli dogovoriti »na vrhu«, kot pravi Žlak, bodo težko izpeljali likvidacijo firme.
V tem času je aktualna tema tudi sanacija dnevnega kopa Bukova gora, ki so jo v RTH izvajali s pepelom iz krškega Vipapa. Žlak je zagotovil, da so meritve pokazale, da v pepelu ni predoziranih vsebnosti različnih strupenih snovi. Za malenkost mejne vrednosti presega samo barij. Zato bodo to področje še naprej sanirali s tem pepelom, ter poskušali z dodatnimi ukrepi znižati tudi vsebnost barija v pepelu.
Občinskemu svetu bo Žlak predlagal, da Bukovo goro razglasi za odlagališče nenevarnih industrijskih in gradbenih odpadkov. S tem se bo rešil barija (za takšna odlagališča so dovoljene višje vrednosti vsebnosti barija v odpadkih). Poleg tega pa bodo lahko zasipali še z drugimi materiali, npr. z materialom, ki ga bodo izkopali pri graditvi tunela v Savinjsko dolino.
Tekst in foto: Marko Planinc