Rudarsko muzejsko in etnološko društvo Srečno Zagorje je v skladišču goriv in maziv v Zagorju pripravilo razstavo rudarskih svetilk in opreme. Razstavo so otvorili 30. julija ob 18. uri.

»Da so spremembe v mestu res velike,« so povedali v društvu, »priča dejstvo, da se je prireditev odvijala na območju, ki je bilo nekoč dostopno le za zaposlene Rudnika Zagorje in nekaj metrov stran je v strugi potoka Medije zaradi pranja premoga na separaciji tekla noč in dan črna voda. Danes ima to območje lepšo podobo, primerno za druženje in z novim mostom je dobilo še več možnosti za dogajanja na tem prostoru. In tehnična dediščina, ki jo predstavljata obe še ohranjeni skladišči, je del tega prostora.« V rovu, ki je Zagorjanom poznan kot oljni rov, je RMED Srečno Zagorje razstavilo predmete zbiratelja Borisa Jevšnika iz Kostanjevice na Krki. Nekoč rudniško skladišče goriv in maziv in bližnje skladišče razstreliva je sedaj v lasti občine.

Prireditev je vodila Maja Malovrh Repovž. Na otvoritvi so prisluhnili pesmi Mileta Klopčiča Svetilka ob rovu, ki jo je recitirala Jasna Malovrh Topole. Prireditev je popestril nastop Knapovskih punc, ki so zapele pesmi Srečno knapi in Nič se ne vrne.

Prireditve so se udeležili tudi župan Zagorja Matjaž Švagan, direktor RRA Zasavje Tadej Špitalar in predstavniki sorodnih društev Sv. Barbara iz Sedraža in Rudarskega društva Brezno – Huda jama iz Laškega.

Prireditev so sklenili, ko sta župan Matjaž Švagan in predsednik društva RMED Srečno Zagorje Anton Koban slavnostno vstopila v rov in si prva ogledala razstavljeno zbirko rudarskih svetilk in opreme. Razstavo so si obiskovalci lahko ogledali v skupinah po 10 oseb s strokovno razlago zbiratelja in starešine rudarske čete Francija Brinovca.

Obiskovalci so pred vstopom v rov lahko popili kozarec domačega Bohorskega čaja in poskusili domač kruh, spečen v pravi rudarski krušni peči na Senovem, ki ga je za prireditev pripravil Matjaž Sotlar s kmetije na Senovem. Poskusili pa so lahko še pravo senovsko posebnost, pogačo s slanino, ki se ji na Senovem reče prosjača, ker so otroci v preteklosti prosili zanjo.

Razstava bo na ogled do nedelje, 4. avgusta.

MMR

Foto: arhiv društva RMED Srečno Zagorje