V galeriji Delavskega doma Hrastnik je Zoran Klemen, mož, ki danes šteje 96 let, v njegovi rosni mladosti pa je sledil vzoru svojega očeta in šel v partizane, postavil razstavo partizanskega tiska.
Kot mladenič je namreč namesto, da bi šel opravljati pomočniški izpit v Graz, pristal v Beli krajini, kjer ga je v Črnomlju našel sošolec njegovega očeta. Tako so Zorana, izučenega v kovinarski stroki, poslali najprej v Občice pri Dolenjskih Toplicah na glavno kurirsko postajo, od tam pa v Bazo 20 v Kočevski rog. Tam je bilo od aprila 1943 do decembra 1944 bivališče političnega vodstva slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja.
Baza 20 je edini na tako skriven način zgrajen in ohranjen sedež vodstva kakega odporniškega gibanja v Evropi in je pomemben spomenik slovenske državnosti. Zoran Klemen je tam sprva zbiral črke: »Vse sorte različnih del je bilo treba opravljati. Takrat ni bilo vprašanje, ali boš ali ne boš. Izrečena je bila komanda in komando je bilo potrebno enostavno izvršiti.«
Kasneje je bil strojnik v partizanski tiskarni, kjer so v strogi ilegali tiskali vabila, plakate in formularje ter časnike Ljudska pravica, Slovenski poročevalec in Naša vojska, pa tudi Toti list in Našo ženo. Opravil je obveščevalni tečaj, ki je nosil podobno težo kot besedna zveza »mož beseda«, kar pa je bilo tedaj zelo iskano, a tudi redko ter posledično cenjeno. Čim so stiskali eno edicijo, je bilo potrebno vse razstaviti in pripraviti nove rokopise za tisk.
Razstavo so si ogledali tudi učenci OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik in PŠ Dol pri Hrastniku ter dijaki STPŠ Trbovlje, nad čimer je bil avtor razstave Klemen ganjen – da je bil mladim omogočen pogled v zgodovino medvojnega dogajanja. Poleg posameznih izvodov tiskovin je razstavil tudi nekaj plakatov, brošur in izkaznic, vsebine pa so pripravljali partijci in v precejšnji meri tudi umetniki Ive Šubic, Nikolaj Pirrnat, Lojze Lavrič (izdelal je veliko lutk za Društvo marionetno gledališče Jurček Hrastnik) in Božidar Jakac.
Doroteja Jazbec
Foto: Doroteja Jazbec
