Radeče se ponašajo s slikovito geografsko lego med Savinjsko, Zasavsko in Posavsko regijo. Če bi bile te regije združene v eno, bi bile Radeče nekakšen naravni center. Po nihanju in vključevanju ter sodelovanju v vseh so se Radečani odločili, da se bodo vključili v regijo Posavje. Tam so našli največ stičnih točk sodelovanja. Radeče kot mesto oblikuje reka Sava, uokvirja pa dolenjski (tudi zasavski) Triglav Kum (1221 metra) in na drugem koncu Lisca (948 metra).
Prvotno naselje, trg in kasneje mesto so nastali ob izlivu Sopote v Savo. Prav po reki Savi od nekdaj poteka meja med Štajersko in Kranjsko. Radeče ležijo na kranjski strani. Sopota teče v Radeče po izjemno zanimivi soteski, ki jo obkrožajo hribi, kjer se je v zgodovini, danes pa tudi, marsikaj dogajalo. Po dolini Sopote je v časih, ko je bila dolina Save še bolj kot ne neprehodna, potekala pot proti osrednji Sloveniji. Dolini so precej časa vladali grajski gospodje, najbolj znani so bili Ostrovrharji, ki so posedovali grad nad Svibnim.
Graščina je včasih obvladovala tudi naselje Radeče. Staro mestno jedro leži pod Grajskim gričem. Danes na griču nad Sopoto o zanimivi zgodovini pričajo samo še zaraščene razvaline graščine. Novejši del mesta se je razvil proti Savi in navzgor ob Sopoti. Včasih je bilo na Savi pri Radečah veliko pristanišče, saj so iz porečja Save in Savinje spravljali predvsem les. V Radečah so se splavarji ustavili in potem nadaljevali pot po Savi navzdol. Življenje splavarjev je pustilo kraju neizbrisen pečat, njihove šege in običaje še danes obujajo s tradicionalnim splavarjenjem in splavarskim krstom.
Z ukazom kralja Aleksandra so Radeče 15. julija 1925 postale mesto. Do leta 1951 je bil sedež občine v Radečah, zatem se je selil v Hrastnik, kasneje v Laško. Občina Radeče je ponovno postala samostojna 1. januarja 1995. V občini so županovali: Janez Zahrastnik, Ludvik Sotlar, Franci Lipoglavšek, Matjaž Han, Rafaela Pintarič, sedanji župan pa je Tomaž Režun.
V Radečah je bila včasih precej razvita obrtna dejavnost in mala podjetniška dejavnost. Že od 18. stoletja pa je usoda Radeč in okoliških krajev tesno povezana s papirnico, ki je dajala kruh generacijam prebivalcev ob Sopoti in je pomembno vplivala tudi na družbeni razvoj na prostoru sedanje občine.
Občina Radeče meri 52 kvadratnih kilometrov. Ima štiri krajevne skupnosti in 23 naselij. Občinski praznik praznujejo 8. septembra v spomin na izgnance, ki so se v teh dneh leta 1945 vračali na svoje domove.
Površina: 52 kvadratnih kilometrov
Prebivalcev: 4211, 2076 moških, 2135 žensk
– povprečna starost: 42,05 let
– delovno aktivnih: 2.205
– brezposelnih: 310
– študentov: 175
Stanovanjske površine: 30,03 m²/osebo
– gospodinjstev: 1.620
– družin: 1.329
Krajevne skupnosti: Radeče, Jagnjenica, Svibno, Vrhovo
Naselja: Čimerno, Zavrate, Zagrad, Svibno, Jagnjenica, Stari dvor, Jelovo, Njivice, Radeče, Žebnik, Močilno, Počakovo, Obrežje, Dobrava, Rudna vas, Loška gora, Brunška gora, Hotemež, Brunk, Goreljce, Log pri Vrhovem, Vrhovo, Prapretno.
