Mladi geografi so se poslužili anketnega vprašalnika, ki so ga večinoma sestavili že pred začetkom tabora. Kot so povedali, je bila anketa dostopna na spletu dva dni, v tem času pa so prejeli 250 odgovorov. Na podlagi teh so razbrali, da čutijo prebivalci Zagorja pri nakupovanju v specializiranih trgovinah in izobraževanju precej močno navezanost na Ljubljano, medtem ko Hrastničani enak pomen pripisujejo Celju. Skupno vsem Zasavcem je, da jim največ delovnih mest daje Ljubljana in da jim njihove občine ne ponujajo vsega, kar si želijo oziroma potrebujejo. Določene storitve tako pogosto iščejo izven zasavske regije.
Druga skupina študentov se je na taboru osredotočila na spremembe poškodovanosti gozdov v zadnjih desetletjih, ki so jo spremljali skozi analizo satelitskih slik izbranega površja. V okviru hiperspektralnih posnetkov s satelitov tipa Landsat so študentje lahko izračunali vrednosti NDVI (normiran diferencialni vegetacijski indeks) za daljše obdobje. Da delo ni bilo samo kabinetno in teoretično, so se odpravili tudi do zasavskih gozdarjev, s katerimi so se pogovorili o izsledkih svoje raziskave in njihovem mnenju o opaženih spremembah v zasavskih gozdovih. Nekatera območja, ki so bila v preteklosti močno poškodovana, so si ogledali tudi na terenu, kjer so ugotovili, da močno poškodovanih dreves, ki na določenih območjih v preteklosti že tako niso rasla, praktično ni več. Najde se le še ostanke pogozdovanja, do katerega je zaradi požgane vegetacije prišlo v 80. letih prejšnjega stoletja. Takšne rezultate so potrdile tudi satelitske slike, ki so dokazovale, da je do večjih sprememb prišlo predvsem na območjih, ki so bila v preteklosti popolnoma degradirana zaradi rudarstva.
Tretja delavnica se je ukvarjala s tematiko osamelega krasa, ki ga najdemo na mnogih delih Slovenije, vendar je relativno malo raziskan. V Zasavju ga najdemo predvsem v višje ležečih delih hribovja, saj so bile karbonatne kamnine zaradi tektonike in erozije premaknjene na najvišje dele površja. Cilj delavnice je bil opredeliti osameli kras in skozi študijo zasavskega primera poskusiti opisati vlogo, ki jo osameli kras igra v različnih slovenskih regijah. Študentje so ugotovili, da je osameli kras zelo težko natančno opredeliti, saj se na različnih območjih pojavlja v različnih pojavnih oblikah. Kljub temu se je na različnih kraških območjih znotraj treh proučevanih občin pojavljal kras, ki je tvoril značilne kraške površinske oblike: predvsem vrtače, našli pa so tudi zatrep, velike skale, ki so posledice kraškega reliefa ipd. Ugotovljeno je bilo, da so jame na tem območju majhne, kar dokazuje tudi odsotnost udornic.
Skupina, ki se je ukvarjala z revitalizacijo degradiranih površin v Zasavju, si je ogledala območja, ki so izgubila svojo funkcijo in jih je v Zasavju zaradi rudarstva veliko. Udeleženci delavnice so podali predloge za novo namembnost površin in objektov. Natančneje je bilo pregledanih več lokacij, ki so se raztezale od Čemšeniške planine do Hrastnika. Ideje študentov so temeljile na odgovorih anketirancev iz delavnice o mobilnosti, glede potreb in želja o storitvah in dejavnosti, ki jih pogrešajo v svojem lokalnem okolju, analizi obstoječe ponudbe na preučevanem območju in primerih dobrih praks iz Slovenije in tujine. Za šest konkretnih lokacij so udeleženci delavnice podali predloge za ponovno (iz)rabo območij.
Vseh rezultatov delavnice še nimajo, saj bodo udeleženci svoja opažanja dokončno strnili še v naslednjih dneh.
ZT
