Bo prihodnost umetne inteligence res tako dramatična, kot jo napovedujejo navdušenci oziroma kritiki? Ali smo spet v obdobju, ko so obljube večje od dejanskih rezultatov, podobno kot pri prejšnjih tehnoloških valovih? Bo vpliv na delo res revolucionaren, kot se zdi?
V zadnjem času je v tehnoloških krogih čutiti nenavadno napetost – občutek, ki ga prepoznajo vsi, ki že desetletja spremljajo razvoj inovacij. Zdi se, kot da se zgodba o umetni inteligenci (AI) ponavlja na način, ki smo ga že videli: najprej prihajajo investicije, nato bombastični naslovi, potem pa hitro vznikne “gotovost”, da je ta tehnologija prihodnost vsega.
Podjetja sprejemajo AI strategije, investitorji pa se po kratki izpostavljenosti YouTube posnetkom in površnem branju poročil že razglašajo za strokovnjake. Vse to so klasični znaki nastajanja tehnološkega mehurčka.
AI kot tehnološki mehurček: Investicije, pričakovanja in realnost
Bistvo obljub, ki jih je prinesel AI, je bilo izjemno povečanje produktivnosti. Računalniki naj bi kmalu pisali, programirali, diagnosticirali, analizirali in celo zamenjali cele kategorije človeškega dela. Toda ko pogledamo podatke, se zgodba začne lomiti.
Študije univerz MIT, Stanford in ameriškega Nacionalnega urada za ekonomske raziskave kažejo, da generativna orodja AI prinašajo le zmerne izboljšave pri zelo specifičnih nalogah. Pogosto celo zmanjšajo kakovost rezultatov pri izkušenih strokovnjakih.
Mlajši sicer res nekoliko pridobijo, starejši pa več časa porabijo za popravljanje napak. Stopnja napak na področjih, kot so pravo, medicina in finance, ostaja previsoka, da bi lahko govorili o resničnem preboju.
Vpliv AI na delovna mesta: Kdo je res ogrožen?
Vprašanje, ki ga pogosto zastavlja širša javnost, je: “Ali AI res ogroža naša delovna mesta?” Trenutne raziskave kažejo, da AI za zdaj ne predstavlja neposredne grožnje večini kvalificiranih delavcev. Namesto radikalne preobrazbe gre predvsem za pomoč pri rutinskih nalogah, ne pa za zamenjavo ljudi. Tudi na makroekonomskem nivoju ni opaziti eksplozije rasti produktivnosti ali dobičkov, razen pri peščici podjetij, ki so neposredno vezana na AI.
Ekonomika AI: Stroški, produktivnost in omejitve
Eden ključnih, a pogosto zamolčanih izzivov AI so visoki stroški. Stroški izvajanja (inference) so visoki, stroški učenja pa astronomski – poraba energije je izjemna, širitev podatkovnih centrov pa se približuje fizičnim in regulativnim omejitvam.
Največji AI laboratoriji, kot sta OpenAI in Anthropic, vsako leto pokurijo milijarde dolarjev, prihodki pa niti približno ne pokrijejo infrastrukture, potrebne za obratovanje na velikih razsežnostih. Poslovni modeli so zato odvisni od prihodnjih prebojev, ki pa niso zagotovljeni
Zgodovinski pogled: Tehnološki mehurčki in njihovi vzorci
Če pogledamo zgodovino, opazimo, da se ta značilen vzorec ponavlja znova in znova. Železnice, elektrika, internet, blockchain, metaverse, zdaj AI, in že pred vrati – kvantno računalništvo. Vsak val se začne z resničnimi inovacijami, nato pa špekulacija prehiti uporabnost.
Kapital teče hitreje od ustvarjene vrednosti, pričakovanja se oddaljijo od realnosti, zgodba pa se pod lastno težo sesuje. Tehnologija ne izgine – izgine le presežek pričakovanj in investicij. AI ne bo izginila; postala bo “dolgočasna”: tiho ozadje, kot vsaka druga programska oprema – uporabna, a daleč od vsemogočnosti, ki ji jo pripisujemo.
Prihodnost AI: Umirjanje pričakovanj in realnost
Napredek v AI se upočasnjuje, stroški rastejo, novi modeli pa prinašajo le majhne izboljšave, ki jih opazijo predvsem znanstveniki. Prave prebojne spremembe se dogajajo redko in tiho, večina podjetij pa propade brez večjega učinka.
AI ne bo čez noč izbrisala delovnih mest, temveč se bo postopoma umirila in postala običajno orodje, ki ga bomo uporabljali tam, kjer nam koristi. Tehnološki napredek je počasen, neenakomeren in pogosto neglamurozen – vsak, ki prodaja “neizogibno prihodnost”, v resnici prodaja zgodbo, ne zagotovila.
Zaključek: Tehnološki napredek je proces, AI je le eno orodje več
Zgodovina se ne ponavlja, vzorec pa je vedno isti. Najprej pretiravanje – navdušenje, potem panika. Na koncu pa streznitev.
AI mehurček poka, ko se velike obljube srečajo z matematiko, fiziko in računi za elektriko. In še preden se prah poleže, se že napihuje nova zgodba – tokrat kvantno računalništvo.
Poskusimo tokrat ostati mirni. Namesto reklam raje spremljajmo rezultate. AI bo ostala, a kot običajno orodje, ki pomaga tam, kjer ima smisel. Ne pa kot čarobna sila, ki bo izbrisala polovico delovnih mest.
Pa saj smo vse to že videli – pri računalnikih in robotizaciji. Najprej evforija in panika, na koncu pa isti zaključek: tehnologija ostane, ljudje tudi. Izginejo le napihnjena pričakovanja.
Ker gre za temo, ki odpira veliko vprašanj in različnih pogledov, bom vesel, če mi vaše mnenje ali vprašanja pošljete na moj e‑naslov.
Borut Kmetič
Poklicno se ukvarjam s celovitim vodenjem informacijske varnosti, od načrtovanja in implementacije sistemov za varovanje informacij do izboljševanja in presojanja skladnosti z ISO standardi.
Kot zunanji svetovalec vam lahko pomagam pri razvoju varnostne strategije, implementaciji in upravljanju sistemov vodenja oziroma optimiziranju poslovnih procesov, ter zagotavljanju skladnosti s predmetno zakonodajo in regulativo.
Osebno veliko časa posvečam raznovrstnim oblikam optimizacije – biohackingu, osebni rasti, raziskovanju novih prebojnih idej in tehnologij, organizacijske kulture, eksponentnih organizacij, sistemskega razmišljanja in drugih naprednih metod za izboljšanje kakovosti življenja.
Borut@SmartAssets.it
Borut@Medium
