Andrej Hostnik
Prešeren praznik
Naj pada dež, al’ sveti sonce
pri mostih treh stoji France.
Pogled mu šviga na vse konce,
oko mu le v daljavo zre.
Se Kranjcem kaj vremena jasne,
korona je v famil’je prišla.
Doma obujamo praznike,
družabnost je iz živ’leja odšla.
Kakšna bo kaj spet prihodnost,
al’ se bomo še družili.
Povečala se bo le rodnost,
s pr’jatli več ne bomo pili.
Janez kranjski ne se bat,
vas mirkam že sto let.
Pokončno moram stat,
ker bronast sem poet.
Andrej Hostnik živi v Šmartnem pri Litiji. Prozo in poezijo piše že od mladih let. Je član društva LILA Litija, kjer imajo tudi literarno sekcijo. Lani je pričel sodelovati na raznih literarnih razpisih, kjer je kar uspešen. Prioriteta so kronološki opisi ljudi in oseb, ki so se ga v življenju na nek način dotaknili. Na drugem mestu je poezija, ki išče temelj bolj na socialni ravni, je tudi uporniška, predvsem pa sporočilna. Napiše tudi kakšno šaljivo … Na tretjem mestu pa so pravljice, nekaj jih je bilo že objavljenih v slovenskem prostoru. Od lanskega novega leta je upokojenec. Ukvarja se tudi s slikanjem, kiparjenjem in umetniško fotografijo.
Foto: arhiv Savus
