Zagorje ob Savi je prva občina v Sloveniji, ki je dobila svoje brezplačno družinsko drevo. Izdelala sta ga Nada Brezovar in Andrej Klembas, na spletu pa je zaživelo ob pomoči dr. Uroša Ocepka. Z Nado Brezovar in Urošem Ocepkom smo govorili o projektu in izzivih, ki jih je ta prinesel, ter zanimivih ugotovitvah, ki so vzniknile tekom raziskovanja.
Gospa Brezovar, kako je prišlo do tega, da ste se začeli ukvarjati z družinskim drevesom Zagorja?
nb: Posredno je kriv moj mož. Verjetno bi me bolje razumeli, če bi vedeli, da živim takorekoč v muzeju, v graščini, in če živiš v muzeju, je čudno, da nimaš svojega družinskega drevesa. Ko se je mož dobil s svojimi sestričnami, so imeli vedno isto debato – od kod izhajajo naši predniki?
Kakšno vlogo ima pri tem gospod Andrej Klembas?
nb: Ko prideš nekje do leta 1852, se začnejo v zapisih pisave nekoliko prepletati. Črka t ni več črka t, ampak je popolnoma drugačna in lahko se izgubiš. Šla sem na spletno stran Slovenskega rodoslovnega društva in tam sem prišla v kontakt z nekdanjim predsednikom Petrom Havlino. Ta mi je rekel, naj se po pomoč obrnem na Andreja Klembasa, ki je tudi iz Zagorja.
Gospod Ocepek, kako sta prišla v stik z Nado Brezovar?
uo: Zanimalo me je, kdo so moji predniki. Našel sem gospoda, s katerim še vedno ugotavljava, kako sva v sorodu, in povedal mi je za neko Zagorjanko, ki da popisuje zagorsko družinsko drevo – Nado Brezovar. Takoj je bila pripravljena sodelovati in sva začela z delom.
Od kod ideja, da drevo objavita na spletu?
uo: Ideja je obstajala že nekaj časa – Nada in Andrej sta se pogovarjala z občino in nastala je ideja, da bi za dve največji rodbini, Drnovšek in Vozelj, naredili pdf datoteko. Zadevo so objavili na spletni strani občine, jaz pa sem kot informatik imel idejo, kako bi lahko zadevo naredili dinamično.
Koliko obiska ima spletna stran?
uo: Dnevno dobimo 40 do 50 obiskov, razen tistega prvega »booma«, ko je spletno stran dnevno obiskalo 2500 ljudi. Ljudje so preko občinske spletne strani iskali našo in celo zrušili občinsko stran.
nb: Tiste tri dni je drevo živelo v popolnosti. Imeli smo vnose s prvo črko imena in priimkom. Zdaj smo zaradi varstva osebnih podatkov te podatke preventivno umaknili.
Ste imeli kakšno pritožbo?
nb: Uradne pritožbe ni bilo, se je pa v komentarjih na socialnih omrežjih nekaj ljudi začudilo, kako smo lahko kar tako objavili podatke.
Lahko rečemo, da so Zagorjani drevo dobro sprejeli?
nb: Zelo dobro. Vsi so navdušeni in, če koga vprašaš, nima nič proti, da objavimo njegovo ime in priimek. Večinoma so ogorčeni, kako lahko ima kdo sploh kaj proti.
uo: Do danes nama je okrog 80 ljudi poslalo svoje podatke – kar velike družine so poslale že izdelana drevesa, da bi jih dodali našemu. Ne samo Zagorjani, tudi iz drugih občin. Tisti, ki želijo, lahko Nadi še vedno pošljejo podatke.
Boste izdelali drevo tudi za druge občine?
uo: Ideja je bila, da bi drevesa drugih občin priključevali našemu, da bi nekoč imeli slovensko družinsko drevo.
Reakcija občanov je bila pozitivna, kaj pa reakcija občine?
nb: Ko sem se odločila sistematično popisovati knjige Zagorja, sem vedela, da moramo rezultat dati ljudem. Tudi našemu županu sem naredila drevo družine Švagan, takrat je bil zraven tudi zdajšnji minister Rudi Medved in oba sta bila navdušena. Da bi na občini našli sredstva za to, nikomur še na misel ne pride, ampak, dokler smo pripravljeni delati prostovoljno, nas podpirajo, saj poznajo vrednost projekta. Dostop do drevesa je brezplačen, financiramo se iz lastnih sredstev.
Kako daleč nazaj sega zagorsko družinsko drevo?
nb: Najstarejši podatek je približno iz leta 1580. In tudi tu se že pojavljajo priimki, kot je Drnovšek.
Ste odkrili kaj zanimivega o svojih prednikih?
uo: Zanimivo dejstvo, ki ga rad povem, je, da je bila pri mojih praprastarših starostna razlika med praprababico in prapradedkom 20 let, s tem, da je bila praprababica starejša.
nb: Moje drevo še ni do konca izdelano, a zaenkrat nisem našla nič posebnega, razen kakšnih zanimivih in včasih šokantnih zapiskov, ki so jih župniki dodajali popisom v župnijskih knjigah.
uo: Ugotovila sva tudi, da se današnja družba od takratne ne razlikuje zelo.
nb: Ne, tudi takrat so bili pijanci, nezakonski otroci, stari so se poročali z mladimi, moški so imeli po več žensk in tako naprej.
Sta našla kakšne skupne prednike?
uo: Midva še ne, sam pa sem raziskoval, tudi na željo mojih polnoletnih dijakov, in ugotovil, da sem v sorodu z marsikom od njih.
nb: Za rodbine, ki tu živijo že dalj časa, je malo verjetno, da niso v sorodu med seboj.
Lahko sklenemo, da so vsi Zagorjani danes med seboj povezani?
oba: Gotovo.
Tekst in foto: Martina Drobne
