Ko veselo pričakovanje po devetih mesecih nosečnosti grobo in nepričakovano preseka tišina, se svet matere grobo raztrešči. Prav tako svet očeta in tistih, ki so s parom veselo pričakovali prihod novorojenca. V primeru Tine Grebenc Sotošek celo novorojencev, dveh dečkov, ki sta imela že izbrani imeni, Aleks in Luka. Pojavi se vprašanje: zakaj, na katerega je potrebno poiskati odgovor, resnico. Tina Grebenc Sotošek ni edina, ki jo je doletela ta pretresljiva izkušnja, a je ena redkih, ki si je upala izliti svojo resnico na papir.
»Ker je bilo lažje pisati, kot govoriti,« je dejala, »in to še vedno je. Težko je govoriti o tem.« Tudi na predstavitvi knjige v hrastniški knjižnici je tako ostajala redkobesedna, saj so jo ob vsakem vprašanju preplavljala čustva. A publika je to razumela. Poleg njene družine in prijateljev so jo prišli poslušat tisti, ki so tudi sami doživeli podobno izkušnjo ali pa jih je njena pripoved pretresla in so ji želeli izkazati podporo.
Podpora in razumevanje sta tisto, kar še vedno potrebuje. To najde v svojem možu, pri prijateljih in tudi v skupini žensk s podobno izkušnjo. Povsem spontano so se začele srečevati in v teh srečanjih si dovolijo brez zadržkov biti vesele zaradi lepih stvari v življenju in izlivati svojo žalost zaradi okrutne izkušnje, ki jih je oropala otrok, preden bi ugledali luč sveta. V Sloveniji deluje društvo Solzice za matere, ki izgubijo svoje otroke med nosečnostjo. »Nisem se zavedala, da je toliko mamic, ki svoje otroke izgubijo tudi po 30. tednu nosečnosti,« je povedala Tina, mati vsaj treh otrok, kar vedno poudari. Luke, Aleksa in njune starejše sestrice Line, ki je staršem v najbolj težkih trenutkih dajala moč, da so prebrodili najhujše. »Čeprav,« pravi Tina, »od 11. januarja 2016 živim dve vzporedni življenji. Eno je tisto lepo, veselo, drugo pa zaznamovano s tragično bolečino, ki noče prenehati boleti.« Vsakega enajstega v mesecu še vedno k svojima fantoma v nebo spusti dva balona, vsaj dvakrat tedensko obišče njun grob.
Z avtorico se je pogovarjal urednik in direktor Zavoda Savus Marko Planinc, ki je knjigo priporočil v branje tudi moškim. »Iz nje se bodo veliko naučili in brez dvoma med branjem spustili tudi kakšno solzo,« je dejal.
»Ker v knjigi je zapisana resnica,« poudarja avtorica. »Dopuščam možnosti, da so mnenja drugih različna, a resnica je ta, ki je zapisana.« Svojo resnico želi dokazati tudi na sodišču in Zdravniški zbornici, a dlje od pogovorov ni prišla. »Rekli so mi, da se tovrstni postopki vlečejo deset let,« je rekla, »pri nas se zdaj leto in pol. Vendar me dolgotrajni postopki ne bodo odvrnili od iskanja pravice.«
V knjigi je poleg njene izpovedi objavljen tudi izbor njenih zapisov z družbenega omrežja in spodbudnih besed, ki so jih zapisale ženske (pa tudi nekaj moških) iz vse Slovenije, ki se jih je njena zgodba tako ali drugače dotaknila. Na naslovnici, ki jo naslikala hči njene prijateljice, sta dve peresi, ki simbolizirata Luko in Aleksa, naslov knjige pa je skovanka njunih začetnic, ki daje ime njune sestrice Line.
Knjiga LinA je izšla pri založbi Zavod Savus, lektorsko jo je pregledala Danijela Čibej, uredil pa Marko Planinc. Je broširana in obsega 124 strani. Knjigo lahko naročite po telefonu 070 788 510 (med 8. in 14. uro) ali prek spletnega obrazca: http://www.zasavskitednik.si/knjiga-lina/
TPK
