Ovamboland je staro ime za teritorij v centralnem delu severne Namibije, severno od nacionalnega parka Etosha. Po osamosvojitvi je območje razdeljeno v 4 administrativne pokrajine. Čeprav staro ime izvira iz obdobja apartheida, ko je tedanja Jugozahodna Afrika pripadala Južni Afriki, je med prebivalstvom še vedno v uporabi.

Na tem območju živijo pretežno Ovambi, najštevilčnejše ljudstvo v Namibiji (skoraj 50% namibijske populacije) in je najgosteje naseljeno. Na tem območju se že začne subtropsko podnebje in temu primerne so že višje temperature in večja vlažnost v zraku. Ljudje živijo v urejenih mestih kot so Ondangwa, Eenhana, Oshakati, Outapi in druga ter tradicionalno po vaseh na ruralnih območjih.

V preteklih desetletjih se je precej Ovambov izselilo po Namibiji v iskanju boljše zaposlitve. Ljudstvo Ovambo, organizirano v osvobodilnem gibanju SWAPO (Southwest Afrika People Organisation), se je dolgo časa borilo z zasedbenimi enotami južnoafriške vojske in je najbolj zaslužno za osamosvojitev Namibije v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Pesem južnoafriških vojakov

Ko sem pripravljal naše potovanje po Namibiji, me je to območje zelo pritegnilo predvsem s svojo prvinskostjo in turistično neraziskanostjo. Kakšno je to območje, je lepo opisano v nostalgični vojaški pesmi, ki so jo ob zvokih kitare peli južnoafriški vojaki, ko so se nahajali v Ovambolandu:

Oshakati, Oshakati, Oshakati, Wamboland – to je najlepši kraj na svetu.

Ruacana, Ruacana, Ruacana, Wamboland – to je kraj z največ vode.

Oshivelo, Oshivelo, Oshivelo, Wamboland – to je kraj z največ muhami

Okatope, Okatope, Okatope, Wamboland – to je kraj z največ konji

O Eenhana, O Eenhana, O Eenhana Wamboland – to je kraj z najmanj vode ……..

In med načrtovanjem je kaj kmalu padla odločitev v zvezi potovanja po severnem delu Namibije: od slapov Popa na reki Kavango do slapov Epupa na reki Kunene bomo prepotovali tudi Ovamboland. Kljub temu, da na tem območju ponudba kampov ni ravno zavidljiva kot na drugih območjih Namibije, sem z malce raziskovanja po internetu le uspel najti dva ustrezna kampa, da uspešno premagamo razdaljo okoli 1200 km.

Tržnica v Ovambolandu

Zgodaj zjutraj smo zapustili območje slapov Popa na reko Kavango in se odpeljali proti Ovambolandu. Skoraj 300 km smo potovali ob reki Kavango po ravninskem prostranstvu, pokritem s travo in posameznimi gaji visokih palmovih dreves. Na obeh straneh ceste je bilo precej vasi in tudi nekaj manjših naseljenih krajev z bencinskimi črpalkami, avtomehaničnimi delavnicami, lokalnimi gostilnami in tržnicami ter drugimi obrtniškimi lokali. Zelo zanimivo je bilo videti stojnice, polne lokalno pridelanega sadja in zelenjave, skladovnice povezanih drv za kurjenje, stojnice s pripravljenimi jedmi (po naše hitra hrana).

Presenetile so nas tudi za naše razmere zelo nenavadne mesnice na prostem, imenovane meat market. Pod preprosto streho so bili na lesenem drogu obešeni različni kosi govejega in kozjega mesa, zraven pa je bilo tnalo s sekiro in noži. O hladilniku ni bilo ne duha ni sluha. Veliko je bilo tudi lokalnih gostiln, imenovanih shebeen (izg. šebien), zbitih iz pločevine. Otroci so ob cestah prodajali zanimivo sadje s trdo lupino – divje pomaranče so jih imenovali. Za nekaj drobiža sem jih nekaj kupil. Spomnil sem se, da so enako sadje prodajali tudi v marketu Spar v Windhoeku. V trdi lupini se nahaja sluzava rjavosiva vsebina, malo kiselkastega, vendar osvežilnega okusa s precej velikimi pečkami. Razen mene ni nihče drug jedel ta sadež. Za čuda nisem imel nobenih prebavnih posledic.

Podeželsko središče za izobraževanje mladih

Po najdaljši (skoraj 800-kilometrski) dnevni razdalji v teku našega potovanja smo v poznem popoldanskem času prispeli v naš kamp v Ongula Village Homestead Lodge, zgrajen v stilu vasi v Ovambolandu, ki ga upravlja lokalna skupnost. Nahaja se v ruralnem okolju okoli 40 km severno od Ondangwe. Poleg namestitve v kampu nudijo tudi namestitev v izredno lepih in lepo avtentično opremljenih bungalovih. Predstavlja tudi podeželsko središče za tehnično izobraževanje mladih v turizmu (turistični vodič, organizacija prireditev) in gostinstvu (natakar, kuhar, sobarica, gospodinja), šiviljstvu in v različnih drugih spretnostih (lončarstvo, izdelava spominkov in podobno) s ciljem, da se mladi izučijo poklicev in opravljanja veščin, s katerimi bi se lahko preživljali, se zaposlili ali postali »po naše« samostojni podjetniki.

Naslednjega dne dopoldan smo se peljali skozi osrednji del Ovambolanda po lepi asfaltni magistralni cesti skozi lepo urejena mesta Ongwediva, Ondangwa, Oshakati in Outapi, kjer živi večina prebivalstva Ovambolanda. Spotoma smo se ustavili v lepo urejenem trgovskem središču v Ondangwi, kjer smo si v izredno založenem supermarketu Spar nakupili hrano in vodo za naslednjih nekaj dni.

Jani Zore

Foto: Jani Zore