Peter Cestnik se je rodil na Brnici na Dolu pri Hrastniku. Po osnovnem poklicu je bil učitelj športne vzgoje. V prvi svetovni vojni se je boril na soški fronti, po koncu vojne je kot poročnik vodil enote Maistrovih borcev. Bil je v partizanskih enotah v drugi vojni. Pomembe je tudi kot športni delavec in tekmovalec. Ukvarjal se je z gimnastiko, športnim sabljanjem, največji pečat pa je pustil v strelskem športu. Bil je odličen tekmovalec, večkratni državni prvak in nosilec srebrne ekipne medalje na svetovnem prvenstvu. Bil je predsednik Strelske zveze Slovenije in zvezni trener jugoslovanske reprezentance. Cestnik je bil tudi odličen pevec, med drugim je nekaj let pel tudi v pevskem zboru mariborske opere.
Mladost
Peter Cestnik se je rodil 29. julija 1895 na Brnici na Dolu pri Hrastniku (današnja občina Hrastnik). Oče Ferdinand Cestnik je bil rudar in mali posestnik mati Frančiška Cestnik (rojena Zakonjšek) pa gospodinja. Po osnovnem šolanju v rojstnih krajih je srednjo šolo obiskoval v Mariboru.
Že leta 1910 se je Cestnik kljub silovitim poizkusom ponemčevanja slovenskega življa na Štajerskem med popisom prebivalstva opredelil za Slovenca. Maturiral je tik pred začetkom prve svetovne vojne leta 1914. V najstniški letih se je najbolj zanimal za glasbo in telovadbo.
Učitelj in Maistrov borec
Na prvo učiteljsko delovno mesto je bil razporejen na enorazredno ljudsko šolo v Sv. Miklavžu nad Laškim. Konec zime marca 1915 so ga mobilizirali in poslali na italijansko (soško) fronto. Takoj po koncu vojne je kot rezervni poročnik vstopil v legijo borcev za severno mejo generala Rudolfa Maistra. Razporedili so ga kot vodnika v I. četo mariborskega pešpolka, ki ji je poveljeval Jože Malenšek. Sodeloval je na različnih akcijah. Novembra 1918 je skupaj s poročnikom Jožetom Groznikom razorožil nemško stražo v moški kaznilnici na Pobreški cesti v Mariboru. V silvestrsko-novoletni noči 1918/19 je na poziv generala Maistra s polovico čete zasedel Marenberg, današnje Radlje ob Dravi, potem pa sodeloval v različnih akcijah na koroško-štajerski meji. Na lastno željo so ga 14. avgusta 1919 demobilizirali. Nastopil je službo učitelja na ljudski šoli v Studencih pri Mariboru. Po opravljenem diplomskem izpitu za poučevanje telovadbe na srednjih šolah so ga leta 1920 premestili na državno realko v Mariboru. Tam je služboval do napada nacistične Nemčije na Jugoslavijo.
Telovadec in pevec
Takoj ob prihodu v novo okolje se je skupaj z bratom Ladislavom vključil v Telovadno društvo Sokol Studenci, bil je tudi tajnik in načelnik društva. Kot telovadec je nastopal na sokolskih zletih v tako imenovani vzorni župni vrsti. Cestnik se je 15 let ukvarjal tudi s športnim sabljanjem. Od ustanovitve Glasbene matice Maribor je bil aktiven v pevskem odseku, od leta 1925 do 1929 pa je pel tudi v pevskem zboru mariborske opere.
Strelstvo
S strelstvom se je začel ukvarjati leta 1927, kmalu je začel dosegati zavidljive rezultate. Po osvoboditvi so ga junija 1945 izvolili za predsednika strelskega odbora pri Fizkulturni zvezi Slovenije, zametka Strelske zveze Slovenije (1948). Ob ustanovitvi Strelske zveze Jugoslavije (1948) je postal njen prvi podpredsednik, leta 1956 pa zvezni trener. Dolga leta je bil tudi tekmovalec. Prvi odmevnejši uspeh je požel leta 1930, ko je postal državni prvak z vojaško puško v stoječem položaju. Tri leta pozneje (1933) je na DP v Beogradu zmagal z vojaško in malokalibrsko puško, s katero je osvajal naslove državnega prvaka tudi v letih 1934-36. Na SP 1939 v Luzernu (Švica) se je z vojaško puško med 200 udeleženci uvrstil na 16. mesto. Na prvem DP po osvoboditvi leta 1946 v Kragujevcu je postal dvakratni državni prvak – z vojaško puško in vojaško pištolo. Istega leta je bil član jugoslovanske ekipe, ki je na balkanskem prvenstvu v Sofiji zmagala v tekmovanju z vojaško puško. Osvojil je več naslovov državnega prvaka z različnimi orožji, zadnjega je z malokalibrsko puško serijske izdelave osvojil leta 1958, ko je imel že 63 let. Bil je član reprezentance na balkanskih in svetovnih prvenstvih. Največji uspeh je dosegel na SP 1949 v Buenos Airesu, ko je z najboljšim posamičnim dosežkom med vsemi nastopajočimi v položaju leže z moštvom Jugoslavije osvojil srebrno kolajno v streljanju z vojaško puško. Poleg njega sta bila v tej ekipi še Slovenca Milovan Mihorko in Franc Planinc.
Partizan
Ob okupaciji se je iz Maribora umaknil k sestri Mariji in svaku Jožetu Windišarju v Novo mesto. V začetku septembra 1943 se je pridružil partizanom. Najprej je bil operativni oficir, pomladi 1944 pa je pričel v častniški šoli glavnega štaba NOV in POJ Slovenije v Metliki učiti streljanje. Konec leta 1944 je delal v štabu organizacijskem oddelku glavnega štaba NOV in POJ Slovenije. S činom majorja se je na lastno željo demobiliziral 1. julija 1945. Za sodelovanje v NOB je bil odlikovan z redom hrabrosti in redom za zasluge za ljudstvo III. stopnje.
Po vojni je delal kot predmetni učitelj telovadbe na takratni Trgovski akademiji v Ljubljani (srednja ekonomska šola). Vlada LR Slovenije ga je leta 1947 imenovala za profesorja. Telovadbo je v šolskem letu 1948/49 poučeval še na gimnaziji v Šentvidu, 1959/50 pa na VII. gimnaziji v Ljubljani. Upokojil se je jeseni 1950. Tega leta se je poročil z Mariborčanko Ano, ki so jo Nemci z družino izgnali iz Maribora v Srbijo in sta s sestro po osvoboditvi ostali v Beogradu. V glavnem mestu Jugoslavije je Peter živel do svoje smrti leta 23. septembra 1970 in je tam tudi pokopan.
Beograjčan
Tudi v svojem beograjskem obdobju Peter Cestnik ni miroval. Dve študijski leti je poučeval sabljanje na Državnem institutu za telesno kulturo, leta 1956 pa ga je SZJ imenovala za zveznega trenerja. Kot publicist je sodeloval pri pisanju knjige Strelstvo (Streljaštvo). Številne članke je objavljal v strokovnem listu Strelske zveze Jugoslavije. Strelska zveza Slovenije je v njegovo čast v obdobju 1984-2009 prirejala spominsko tekmovanje, njegovemu spominu pa se je oddolžila tudi z doprsnim kipom na sedežu SZS na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani.
Savus
Foto: osebni arhiv
Viri:
– Oto Giacomelli: Peter Cestnik, Novi slovenski biografski leksikon
– Petdeset let Strelske zveze Slovenije, publikacija SZS, 1998
– Moj življenjepis, Peter Cestnik – Pero, Beograd, 17.12.1964
